Vem, da malo pretiravam, pa vseeno. Prvi malo bolj resno topel dan - ko se bo dalo posedeti zunaj - bo treba napasti enkratno konobo v Voloskem.

Konoba v pravem pomenu besede, majhna in natlačena, strežejo pa res dobro morsko košto. Tako domačo, kaj boš jedel, pa si izbereš kar sam, kuhar pa potem po dogovoru pripravi. Imajo res vse , kar človeku poželi srce. Celo nekako romantično je jesti na klopeh na ulici, lepo okrogli mucek pa je dokaz, da je konoba res dobra in prijazna. Seveda je dobil ribjo glavo. Mi je bilo sicer žal, ampak saj veste... jaz & mucki.

Na Premudi se radi ustavimo, sploh pa izven sezone, ko je vse nekako v hiberniranju.

Prav veliko življenja oktobra ni bilo, zdaj ga je pa verjetno še manj. Trgovinica je bila zaprta, gostilna tudi, edina aktivnost, ki smo jo videli, je bila pobiranje boj ob otočku Masarine.

Novost - vsaj zame, je bila tudi vamo-tamo tabla, kjer je tekst zdaj rdeč, prej je bil pa moder.

Mogoče kdo ve, ali šola še deluje? Je kaj otrok na Premudi?

...je v sezoni lažje z barko kot z avtom.

Enostavno spustiš sidro pred starim valobranom in se s čolničkom odpelješ v mesto, kot so to delali v starih časih.

Za nočitev je seveda bolje, da je lepa napoved, sicer je ACI v Rijeci Dubrovačkoj precej daleč in od mesta nimaš prav veliko. Ne vem pa točno kako je s privezi v Gružu. V Orsanu vem, da imajo preplitko za resne barke, oziroma jih sprejmejo malo.

No, mi smo seveda morali it v gradsko kavano na kavo, ki presenetljivo niti ni bila draga. če se prav spomnim je bil veliki machiatto 16 kun, kar je malo več kot 2 € - dokaj normalna cena. Potem smo se malo sprehodili po precej polnem Stradunu, do avtobusne postaje, kjer je mrgolelo turistov, ki niso imeli kje parkirati :)

Na zadnji fotki mi je bil kip tako všeč zaradi tako žive ponazoritve, da sem ga moral ovekovečit.

Takle prizor je zunaj sezone kar pogost, sploh vzdolž istrske zahodne obale in okoli Lošinja.

To družinico smo ujeli oktobra letos.

Je kdo že probal it iz Ljubljane v Dubrovnik in nazaj v istem dnevu? Gre. Greš z avtom v Zagreb, tam s Croatia Airlines v Ćilipi in s taksijem v Dubrovnik na kosilo, se skopat, potem pa reverse route nazaj domov :) Aja pa še malo smo se pozabavali tam.

Uvala Lojena je prelep zaliv na otoku Levrnaka. Peščeno dno je lepe turkizne barve, sidro prime brez problemov. Je pa poleti naval in se hitro zgodi, da se kdo sidra točno čez tvoje sidro. Na kopnem se vsake toliko usuje množica turistov, ki jih pripeljejo tiste velike lesene barkače, ki pa na srečo parkirajo v severnem zalivu.

Mi smo se ustavili za malico in kopanje pa je že prišel katamaran in se naštimal tako, da se je moral odsidrati, da smo mi lahko dvignili sidro in odšli. Čez dan so nas kornatski rangerji pustili pri miru, ponoči pa tako ali tako ne bi spal v tem zalivu, ker je preveč odprt.

Torej če povzamem - zelo lep zaliv, a primeren le za kratek postanek in potem hop naprej novim dogodivščinam naproti.

Opazil sem, da je na jadranje dobro vzeti s sabo tudi kakšne pohodne čevlje, ker prav paše malo rinit v klanec, pa čeprav v hudi vročini.

Na Levrnaki smo se povzpeli na oba kuclja (ta velik je visok 117 metrov), s katerih je krasen razgled v vse smeri.

Na NW strani se lepo vidi velo in malo Abo in celo košček Katine (otočka okoli katerega sta oba prehoda vela in mala Proversa), Sestrico in obe Šili (malo in velo), pa tudi skrajni SE rt Dugega otoka se vidi, rt Vidilico. (2., 3. in 4. fotka)

Na SE strani se vidi pa vse do 126 metrov visokega vrha na Piškeri (drugega ni nič tako visokega tam) in seveda Mana z ruševinami oziroma ostanki seta snemanja filma. (5. fotka)

Skratka splača se malo pošvicat in rinit v hrib - je kar lepo na vrhu. Ko se vzpenjamo na NE hrib je ravno na pol poti en lep bor, pod katerim se lahko malo ohladimo (mi smo res rinili gor pri 40 stopinjah).

Kotorski zaliv je res zanimiv. Na road tripu sem se ustavil na razgledni točki, ki je nekakšno zapuščeno gradbišče - mogoče so hoteli naredit tam pumpo ali kaj podobnega.

Razgled je...takle :) Vidi se ozek izhod v Prolaz Verige, Turski rt in rt Verige ter dva otočka s samostanom in cerkvijo, samega Kotorja se pa ne vidi, ker je za ovinkom. Škoda da vidljivost ni bila preveč dobra, sicer bi fotke bile še lepše.

Cesta proti notranjosti je odlična - je morala biti zgrajena pred kratkim.

Ob morju je bilo toplo, celih 17 stopinj je kazal termometer in dan je bil pravšnji za izlet na sonce - šli smo v Volosko, tik pred Opatijo. Ob obali - Lungomare - pridete peš vse do Lovrana, ali še dalj, spremljajo pa vas lepi vrtovi, krasne vile, udobni hoteli in seveda mestni mucki. Brez njih ni pravega sprehoda, tale oranžni sladkorček pa me je lepo pozdravil in se pošmajhal vame. Sedaj sva prijatelja.

Na otočku Kamenjak, severno od Premude je Svjetionik zraven belega svetilnika postavljal pomolček.

Krasna bonaca, toplo kot poleti na koncu septembra, voda pa tudi več kot primerna za namakanje.