En izletek v Vrsar na Prešernov dan se je končal v Troštu, v marini Vrsar. Zakaj? Ker so odprti in ker sprejemajo kartice. Vse drugo je bil čisti blef, ker v Vrsarju nisva bila že ene 12 let.

Restavracija na zunaj izgleda čista betonska klasika (spodaj je še recepcija marine), tako da sem se že skoraj obrnil in predlagal kaj drugega. Notri pa najprej levo fensi klasika v hladnem slogu, desno pa večja soba v umetno staranem slogu in na sredi - zadetek v polno - prava velika gradela.

Začela sva z odličnim bakalarjem, ki ga je še boljšega naredilo dobro oljčno olje, nadaljevala z ribjo juhico, ki bi rabila malo več ljubezni in malo manj kocke, a je bila vseeno za slabo štirko. Nato malo za potolažit vsak pol pašte s tartufi - korektno, brez odvečnih Zigantejevih pripravkov. Trilje z gradele so bile odlične, samo ena napaka je bila, ena izmed mojih je ležala na mestu, kjer se je prej pekel mesić in je okus hrbta malo vlekel na ombolo. Ajde neka, se zgodi. Račun je bil skupaj z odprto malvazijo, biskami in sladico 40€ po osebi, kar je več kot korektno. Za to da sediš februarja ob morju pa sploh. Za obalno gostilno - odlično, pridemo še.

Aja, na zadnji sliki pa vas pozdravlja msjr pred 12 leti, ko še ni bilo marine v Vrsarju...