Po lanski osvojitvi otoka Jabuka smo se prvi oktobrski vikend tokrat odpravil na Palagružo.

Odpravili smo se iz Šibenika in ob blagem NW s pomočjo gennakerja prišli do Visa, kjer je veter popolnoma upadel, zato je sledilo nekaj ur nočnega motoriranja. Z odlično ekipo smo si popestrili noč, tako da je pot hitro minila.

Pogled na Palagružo tik pred sončnim vzhodom okrog 5:30 zjutraj je bil impozanten. Še toliko bolj čudovit je pogled z vrha otoka. Začutiš občutek majhnosti, saj te okrog in okrog obliva širno morje, a hkrati občutek velikega zadovoljstva in ponosa ob osvojitvi tega oddaljenega koščka Jadrana.

Palagruža, ki je za jadralce kakor Triglav za alpiniste, je vsekakor vredna ogleda. Posadkam, ki niso tako veliki jadralski zanesenjaki, vsekakor priporočam krajšo pot z otoka Visa ali Lastovo, naš povratek v Saplunaro na otok Mljet pa je dnevni števec navtičnih milj zaustavil pri številki 165.

Piko na i je postavila slastna večerja v bližnji restavraciji, z mislimi pa smo že bili v pričakovanju močnega juga, ki se je razbesnel naslednje dni in nam omogočil še ostale jadralske užitke.