Pakoštane so majhno mesto, ki je polno vikendov, apartmajev in malih hotelčkov. Pred mestom je sidrišče, ki pa je v sezoni večalimanj zasedeno. V luki se vežemo na glavnem pomolu, kjer je edino zadosti globine. Konec avgusta v mestu poteka zanimiva prireditev Dani Vitezova Vranskih, za točen datum prireditve pa obiščite www.pakostane.hr

Plovba proti luki je zaradi plitvega morja in čeri kar zahtevna, zato karto v roke in previdno. NW od Sv. Justina (ta nizek otoček s cerkvico) je označena plitvina. Drugače pelje iz mesta linija na Vrgado, tako da se lahko posadke znebimo tudi kar tam!

V mestu je vse kar rabimo in to točno v centru pri cerkvici. Večja trgovina pa je pri velikem parkirišču, kjer je tudi ribarnica in mesnica. Ribarnica ima nalepljeno tudi telefonsko in jih lahko pokličemo izven delovnega časa, ter dobimo kakšno zmrznjeno hobotnico, lignja ipd.

Naj opozorim vse, ki se boste odpravljali iz Ljubljane proti Reki, vzemite si čas, persene in sploh mirne živce, ker so in bodo gužve.

Glavna cesta do mp Jelšane - Rupa, je polna del, pa še delavci v Pivki spuščajo po neki blesavi logiki, da se naredi kolona skoraj do Postojne. Čez Knežak nas pričaka še gradnja vodovoda, potem pa še v Ilirski semaforček, ki pa je zaradi splošne gužve dokaj neopazen.

Varianta čez mp Starod - Pasjak je klasično polna vsakovrstnih Italijanov, Nemcev, sicer lepo obnovljena, ampak pred vasjo Podgrad nas pričaka gradnja kanalizacije in razkopana cesta, k sreči samo še do 15. junija.

Čez Kočevje pa je tako ali tako zaradi del v vasi Križišće na Hrvaškem (reška obvoznica) vprašljiva varianta, pri nas pa nas bo pričakalo delo na cesti že takoj za Ljubljano, potem pa še veliko veselje v Kočevju.

V glavnem, bravo naši :(

Vir zemljevida: www.promet.si

Po dobrih desetih letih smo se spet oglasili v AC Politin in ugotovili, da se je kar spremenil. Na recepciji te pred prijavo seveda po novem ne spustijo not, lahko pa si greš peš izbrat parcelo. Priporočam, da vam tetice najprej označijo na zemljevidu katere parcele so rezervirane, da ne bo letanja gor dol po kampu.

Ta najdražje parcele se ne razlikujejo preveč od cenejših, tako da ni tragedije, če nismo preveč ob morju, konkretne sence pa tako ali tako ni nikjer. Je pa zelo lepo urejena plaža in na sploh so vsi objekti zelo lepi. Ponoči kamp razsvetlijo lučke, tako da imamo občutek kot da bivamo na sredi novoletne jelke. WC-ji so sploh ponoči prava atrakcija z modrimi lučmi... Za moj občutek malo preveč vsega, kje so tisti časi, ko smo rabili baterijo do stranišča.

Krk je blizu in je dostopen po potki ob obali, ene četrt ure lagodnega sprehoda je do tja. Cenovno pa se kamp uvršča v povprečje.

Evo, na D-100 se končno spet nekaj premika. Na vrhu hriba že širijo cesto in pripravljajo novo traso, spodaj pred mestom Osor pa delajo veliko krožišče.

Glede na tempo del bo do seznone po moje fertik samo krožišče, od Osorja do novega dela ceste pa se bomo še nekaj časa vozili po razsutem.

Da ne govorimo o odseku Vodice - Cres - Orlec, kjer bom postavil tik pred odcepom za Orlec in Lubenice veliko tablo aleluja, ker to je edina beseda, ki ti pade na pamet, ko se pripelješ s stare na novo cesto. Kar se tiče obnove tega dela ni nobenih novic, glede na gospodarsko situacijo jih mislim da tudi nekaj časa ne bo.

Letošnja želja se mi je izpolnila in odšli smo na izlet na Krapanj. Najnižji otok na Hrvaški obali in - pravijo, najgosteje naseljen v Sredozemlju. Na otok vozi manjša barka, ki po potrebi postane trajekt, najno gre manjši kombi. Kombi oskrbi malo trgovino na otoku ali pa odpelje smeti, zagotovo pa še marsikaj drugega, po potrebi pač, omejitev je le velikost barke. Ladjica vozi skoraj vsako uro med delavnikom (krene z otoka in se takoj vrne), med vikendom in prazniki pa ne tako pogosto, cena vozovnice je 5 kun v eno smer na osebo, v poletnem času pa 6 kun. Otok je prijazen, miren in zdi se pozabljen od države in boga, pa se domačini vseeno znajdejo. Ne želim komentirati, kako jim gre, zagotovo pa kaplje potu namočijo zemljo.

Posebej je Krapanj znan po spužvah in seveda po potapljačih spužvarjih. Spužve so odlične za tuširnanje in nikakor niso za zamenjat z umetnimi. Tudi ladjica, ki me je prepeljala na otok, nosi ime Spužvar.

Gostilnica Kamenar je poleg picerije edini lokal s hrano, ki je odprt takrat, ko drugi pavzirajo. Sredi mestnega trga v Primoštenu je bila ravno prav za praznovanje 1. maja. Ponudba je kar široka, osebje je prijazno in veseli so, da si prišel na obed in da se lahko končno spet enkrat z gostom pomenjo po domače.

Ta letni čas je prepoln Čehov in Poljakov, tudi Japoncev se je usulo. Poleti presedlajo na nemščino, kakšna škarpena izpod frizera zagotovo pade, pa čevapičiči in bolonjez tudi. Eh, ne razumem ljudi, ki ne poskusijo lokalne hrane in drgnejo repertoar iz lokalnega dvorišča, but, o okusih se ne razpravlja. Naša škarpena je bila sveža, dobro pečena, školjke so plavale v dobri buzari, karpačo iz tune pa sicer malo preslan, a tragedije ni bilo.

Za začetek in konec pa žganjica iz rogača, imajo pa tudi ono drugo s Šolte……. kapiš? Dobro za ponovit in za dobro ceno. Se naješ rib in ostale dobre morske košte. Še pridem!

Včasih je treba zaviti z avtoceste in se malo popeljati po stranskih, pa čeprav je to v okolici Obrovca, kjer ni ničesar zanimivega. Ali pač. Cesta je prazna (razen kadar je tunel Sv. Rok zaprt) in vsaj kar se glavne tiče, lepo obnovljena.

Potem pa zavijemo na stransko ozko cesto proti Obrovcu in na desni se odprejo pogledi proti kanjonu Zrmanje, na levi pa pogled na bivšo tovarno Glinice, ki je bila v osemdesetih simbol propadle industrije.

No ja, tudi to je treba videti, ne samo lepih turističnih središč. Včasih je še bolj zanimivo.

Kanaderi!!!! Najprej je zujilo in bobnelo, potem sem stekel po fotoaparat in prišli so - trije Candairi, ki so zgleda malo vadili zajemanje vode v Vranskem jezeru in delali prav nore manevre.

Res vsaka čast pilotom, da s temi dvomotornimi kravami delajo skorajda sveče in nore zavoje. Vse to seveda pride prav, ko je treba gasiti požar, zato jih vedno veselo pozdravljamo, ko nam letijo tik nad glavo v višini marjetic!

Kar tako naprej fantje, vi vadite, mi pa imamo zastonj letalski miting!

Vsake toliko časa najde človek prostor, ki ostane v srcu in spominu in ki ima prav posebno energijo. Letos se je zgodilo na Murterju, v kampu Kosirina (ponekod tudi Kosirna). Sam po sebi nič posebnega, le eno zvezdico so mu pripeli, a ta se sveti, da je veselje. Parcela je bila sveže pokošena, dišalo je noč in dan, razgled pa tak, da padeš dol in kar odplavaš. Vreme je bilo za vikat, kopanje v morju pa pravi užitek. Kamp leži na zunanji strani otoka, recepcija pa je na drugi strani otoka in popoldan se pripelje gospod na skuterju, da naredi prijavo. Lepo počasi, malo poklepeta in gre naprej. Nihče te ne nažene peš po kampu, zapestnice ne dobiš, nalepke tudi ne. Ko najdeš prostor, ki ti diši (dobesedno!!), postaviš prnje in ko greš dalje, pokupiš prnje in odideš. Sanitarije niso pojem elegance, mnogi bi se zmrdovali, ampak meni je bilo super. Cel paket in vsaka posamična stvar. Mislim pa, da tak občutek ni stvar urejenosti ali neurejenosti kampa, nekateri imajo tisto nekaj, česar drugi nimajo………………je ne sais quoi, ampak tale Kosirina mi je ukradla srce in se vsaj 10x na dan spomnim na ta košček Zemlje.

Takole pa je zgledal Primošten med prvomajskimi. Večalimanj prazen, nekaj japonskih turistov, nekaj motoristov, navtiki pa so izkoristili lep dan in se odpravili na morje. Mi pa smo se sprehodili po mestecu in videli, da glavno ulico proti cerkvici prenavljajo in polagajo kamnite tlakovce.

Drugače pa so v mestu zgodaj popoldan skoraj vse gostilne zaprte, oz. imajo pavzo, osebje sedi in te gleda kot deveto čudo. No, pizzerija na obali dela pa gostilnica na glavnem trgu tudi. Poročilo od tam pa v naslednjem poastu!