Malo naprej od Trogirja na Čiovu je avtokamp Rožac, ki se imenuje po istoimenskem rtu. Na prvi sliki se ga vidi kot zeleno zaplato, takoj desno od ladjedelnice. Kamp je lepo urejen, osebje je zelo prijazno, parcele so ravne, obala je nasuta s peskom.

Je pa majhen in cesta ter naselje je blizu, tako da ni za tiste, ki iščejo mir in odklop od civilizacije. Velika prednost je, da smo četrt ure prijetne hoje oddaljeni od Trogirja (po cesti čez hrib), če pa imamo kolo smo tik tak tam. Okrug pa je poleti tako ali tako prava riviera z zabavo dan in noč.

Parcele so razdeljene na tri cenovne nivoje, če želimo biti v prvi vrsti in brez pogleda na ladjedelnico, so že kar rahlo navite, za ostale parcele so cene normalne. Pogled na ladjedelnico niti ne moti, v večernem soncu zna biti prav lepa. Imajo tudi hiške na parcelah, kot smo uspeli videti so klimatizirane in z lastnimi wc-ji.

Nasproti Trogirja, že na otoku Čiovu je privezana stara ladjica, ki je spremenjena v restavracijo Čelica. Je blizu marine in namesto na ladjedelnico pogled na staro mesto, pa še na ladjici si, kar je sploh fino.

Za začetek sva si privoščila školjke, potem pa je zadišalo po lesu in dimu... Gradela! Prava gradela, dobre ribice, prijazna postrežba in še kar uredu domače vino. Kaj še človek potrebuje? Mogoče tisti dan malo več sonca...

Račun pa je bil tudi človeku prijazen - za obilno kosilo za dve osebi sva dala okoli 500Kn.

Okrug je ena velika vas na otoku Čiovu, ki jo kazijo ogromne "moderne" novogradnje v "prelepih" pastelnih barvah... Pa saj ni tako hudo, obalo so uredili in nasuli pesek, na obali je ogromno barov, tako da mora biti poleti kar pestro.

Gostilne na prvi pogled ne obetajo veliko, menuji v koloritu, fast foodi, celo Madžarske specialitete ponujajo... No pri mandraču sva na blef šla v konobo Korniža (ki se ji v resnici reče restoran Rarita), ki je edina zgledala malo manj polivinilasto in celo z jadrnico se da parkirat v mali marini zraven.

No ja, da ne nakladam - črna rižota zaenkrat najboljša letos, hobotnica pa tudi odlična, ribe so bile dobre, še celo buteljka je padla zraven. Tistega pol litra domačega pa raje ne omenjam. Ampak vseeno vse skupaj 573 Kn za vse + palačinke in šnopc se ne zdi veliko, pridemo še.

Še en plus za vse planespotterje - gostilna je odlično mesto za opazovanje letal, ki pristajajo v Splitu.

Evo še naš prispevek iz nedavnega izleta po dalmaciji...Trogir, romantično mestece in Vodice, kjer smo šli na dober steak :)

S prijateljem Tomažem sva po zmagovalko regate Impression Sailing Week 2009, Heddo Gabler šla v Kaštelo in jo peljala do Biograda. Ker sva iz Kaštele izplula šele okoli treh popoldne, sva prespala na Drveniku.

Moja najljubša postojanka na Velem Drveniku pa je zaliv med otočkoma Malim in Velim Krknjašem. Med Malim Krknjašem in Drvenikom ni priporočljivo pluti, ker so skale zelo plitko pod gladino, med malim in velim Krmnjašem pa je ravno dovolj za jadrnico s slabimi 2 metri ugreza. Zaliv je krasen - kristalno čista voda, peščeno dno, le pri plavanju je treba malo pazit, ker je tok kar močan.
Aja, pa poleti je še kar gneča z barkami.

V Drveniku je tudi ob notranjem pomolu dovolj globoko za našo Heddo Gabler (Impression 434), z druge strani pa je bila privezana Bavaria 50. Na notranji strani valobrana je bilo še 27. oktobra vse polno, ker so se vezali na bok in gostilna je še delala.

Že vse od začetka jadranja nam je pomalem nagajalo krmilno kolo in problem smo predstavili večim mojstrom na različnih lokacijah, a žal so bili vsi samo pametni in filozofirali kako je to težko popraviti, nekateri so se celo ustavili že pri vijakih pokrova krmilne konzole.

Ko je krmilno kolo končno odpovedalo in smo se bili prisiljeni zateči k rudu, smo se ustavili v mestu Marina, ki ima marino Agana. Tudi tam smo poskusili srečo in našli servis, ki ga vodi Jura Palada, ki nam je svetoval, da če ne želimo imeti problemov, naj ne imejmo barke. In kako ima prav!

Vendar ni ostalo pri temu. Ogledal si je situacijo in v akcijo poklical mojstra Šanija (mi smo ga krstili za Boba Marleya), ki si je stvar ogledal, šel po orodje (nekaj ga je moral celo narediti po meri) in se lotil dela. Tolkel, zabijal, vrtal in žagal je dva dni in naredil. In to še na svoj rojstni dan! CAR!

So servisi in so Servisi!

Evo še link carskih serviserjev: www.marina-agana.hr

Maslinica na šolti je izjemno lep zalivček in otočki pred zalivom so super kraj za kopanje, ampak bog ne daj, da se privežeš na pomolu, ker boš tisti muring drago plačal. za 11,5 metrsko barko je bilo 460 kun!!! in še tušev nimajo v tistem fensi hotelu.

Prazni pomoli v Kaštelanski marini so ponavadi dober znak za čarteriste. Včeraj je bila večina pomolov praznih, tako da bo sezona očitno kar ok.

Ta post pa je namenjen kot opozorilo, saj sem si lani še preden sem stopil na barko zvil gleženj (pa sem popil samo eno pivo), fotoaparat je letel po tleh - vse zaradi nedokončane marine (in ker nisem gledal pod noge).

V tleh so v betonu namreč plitki bazenčki (foto 2), za katere še zdaj ne vem čemu služijo, ampak so ravno dovolj globoki in veliki, da sem zelo natančno stopil na rob in si zvil gleženj.

Tako da pazite med hojo po tistem bedastem betonu!