Za AC Šimuni sva se odločila na podlagi lepih fotografij in opisa na njihovem sajtu. No, nekdo se je kar potrudil v Photoshopu, ker je realnost malo drugačna.

Parcele so zelo skupaj (glej 4. sliko), večino dobrih zasedajo pavšalisti in pa hišice (5. slika), tako da težko najdeš dobro mesto za avtodom. No, potke so lepo vzdrževane, sence je pod oljkami dosti.

Na obali je nekaj (žal že zaprtih) lokalov, zdaj je tudi nastlano z različno opremo, tista ladja pa je milo rečeno podrtija za na odpad. WC-ji so slabo vzdrževani, manjka papir ipd... Čeprav je kamp odprt celo leto so nama pred nosom zaprli trgovino - do iduće sezone. Po moje bi morala delati dokler je kamp odprt, pa magari eno uro.

Izven sezone dela samo glavna konoba, pa še ta nima razen orad in zmrznjenih vietnamskih kalamarov ni nič pametnega za pojest... So pa v gostilni in na recepciji zelo prijazni, vsaj to.

Letos smo bili na počitnicah v apartmaju pri prijateljih v naselju Mandre. Prej smo letovali v Novalji in me je zelo presenetilo, da je tukaj več zelenja. Večina hiš je novejših, iz vasi je nastalo malo apartmajsko naselje. Tukaj ni take gneče kot v Šimunih ali Novalji.

Na obali je nekaj lokalov, kjer lahko popijemo pivo in pojemo sladoled, kuhali pa smo kar sami. Enkrat smo kupili ribe pri simpatičnem ribiču, opremljenem z megafonom, s katerim je opozarjal kopalce pred postavljanjem mreže. Plaža je kamnita, delno so nasuli tudi pesek. Ježi so pri pomolu, drugje jih ni. S čolničem (tomos 4) smo delali izlete na otoka Škrda in Maun, kjer smo se kopali, parkirani pa smo bili v mandraču.

Če bivamo dokaj visoko nad plažo, lahko stvari pripeljemo z avtom, je pa popoldan v vročini kar pohod nazaj do hiše. Se pa splača, če ne drugega zaradi razgleda, saj v lepem vremenu vidimo Cres, Lošinj, Olib in Vir, po nevihti pa tudi Ist, Molat in druge otoke Zadarskega arhipelaga.

Koliko vas sploh ve, da otok Maun obstaja?

Jaz sem ga odkril šele, ko sem iskal en zaliv za prespati na poti iz Novalje proti jugu. Ker smo iz Novalje štartali šele pozno popoldne, je moralo biti nekje blizu, zato sem si natančneje ogledal Škrdo in Maun in Uvala Rakovica je izgledala kot dokaj varna in smo šli pogledat.

V peljarih in drugih publikacijah, ki jih premore naša ladijska knjižnica, nisem našel nič o Maunu in Rakovici, zato smo šli bolj na blef.

Če je napovedana burja, jo toplo odsvetujem, ker je povsem odprta proti NE, za karkoli drugega je pa dobra. Je dokaj ozka, zato smo vrgli sidro malo čez sredino južnega kraka zaliva in se vezali na skale. Globina je po vsem zalivu med 7 in 10 metri. Nam je sidro dobro prijelo. Tudi takoj ob skalah je še vedno dovolj globoko, da smo bili s krmo vsega 5 metrov od obale.

Zaliv in otok v celoti je precej divji, in menda ni naseljen, obale pa morajo biti polne rib, ker so nas ob svitu zbudili ribiči, ki so popolnoma zaprli zaliv in nas prosili, da se počasi spokamo, ker bodo tam delali...

Zvečer smo se malo povzpeli na vrh, od koder je nastala ta neostra fotka (tudi z ročnim fokusom nisem mogel narediti nič boljšega, AF pa sploh ni našel nobene točke). Na poti smo našli kar nekaj smeti, na plaži pa je klop, izruvana iz enega avtomobila. Zelo romantično!

Pred kratkim smo ujeli lep sončen dan in se šli zabavat na Zrće. Imeli smo prav lep popoldanski piknik, nobene žive duše ni bilo, kaj šele zadete mularije in boing-boinganja iz klubov. Pa vseeno ni bilo prav nič dolgčas...

Ena hitra fotka v Karlobagu

Še vedno je vroče a je počasi zaštartala gradela in smo šli delat 'umetniške' slike. Nekaj jih je ratalo in jih tudi pošiljam...

Lep jesenski dan se je naredil, ko smo se odpravili domov s Paga. S trajekta se je skozi Barbatski kanal dobro videlo hiše na Rabu (mesto?). Na jug pa lepo Velebitski kanal.

Drigače pa je Žigljen čisto opustel, pokrajina kot na luni, poleti mora sonce nažigat kot se le da. Trenutno vozi na liniji trajekt Cres, Sv. Juraj pa je v rezervi.

Še ena zanimivost - črte na nebu večinoma niso od letal, ampak so posledica jutranje burje, ki naredi na nebu podoben vzorec kot sipine.

Ni ga obliskovalca Oliba, ki med svojim raziskovanjem otoka ne bi naletel na Kulo - kamnito lepotico - trdnjavo, ki mogočna stoji nekje na sredini vasi. Kulo so - končno - vsaj za nas, ki tja prihajamo že leta, letos obnovili. Vstop vanjo sicer ni možen, oz. je možen, če se dogovoriš z županom Ivico, ki ima ključ, neuradno zaradi vandalizma, uradno pa zaradi meni neznanega razloga. Kakorkoli že, če vam uspe, da si jo ogledate od znotraj, vam ne bo žal, še bolj pa boste zadovoljni z razgledom, ki ga boste občudovali z vrha.

Kar malo presenečen sem bil, ko sem pred glavnim pomolom na Olibu videl boje.

Postavljene so v treh, mogoče celo v štirih vrstah, skupaj sem jih naštel 20.

Cena na meter je bila 13 kun, na zadnji strani računa pa je celo skica kako uporabljati bojo in podatki o njej.

Fun facts o boji:
Betonski blok tehta 800 kg, dimenzije so 1,2x1,2x0,5 m, vrv je poliamid 20mm debeline, boja je pa pvc premera 60 cm.

Pravilno se veže tako, da se z eno vrvjo vežemo na spodnji obroč, z drugo pa na zgornji obroč.
Če kdo slučajno ni vedel :)

Sicer je pa nekaj privezov tudi na rivi - so muringi z elektriko in vodo. Kakih 10 ali 12 jih mora bit.

Sicer je Olib precej odprt praktično v vse smeri, tudi burja nas je precej vrtela levo in desno (ker je Olib precej nizek otok), ampak so karakteristike boje in korpomorta zdržale našo 6-tonsko jadrnico.

Na Olibu je dokaj mirno tudi v visoki sezoni, vsaj kar sem se jaz tam ustavljal, ni neke hude fensijade, so pa takšni luštni prizori kot je na zadnji fotki - quad z jajci.

Takole pa se odpirajo pogledi na cesti iz Gospića v Karlobag. Če je lepo vreme in zadosti časa se splača zaviti iz avtoceste in narediti manjši ovinek. Cesta je dobra in večinoma obnovljena, prometa pa tudi ni veliko, tako da je užitek v vožnji še večji.

Takoj ko pridemo čez prelaz v ospredju zagledamo otok Pag in Paški zaliv, če je dobra vidljivost pa se od leve proti desni vidijo Dugi otok, Molat in Ist, v ospredju potem Olib (in Silba), zadaj pa še Škarda, Premuda, čisto v ozadju na desni pa tudi najvišji vrh Lošinja - Osoršćica. Kasneje, ko se spuščamo pa se nam prikaže še Karlobag in nori pogledi na Jadransko magistralo.

Najlepša hvala fotografinji, ki je visela skozi okno in omogočila da z vami delim lepe sličice!