Budva je z vsakim letom bolj pozidana, stolpnice kar rastejo, steklene fasade se množijo, betonira se do onemoglosti. V tq centru na tretji sliki je cena kvadratnega metra na višku baje dosegla 7.000€, a zdaj naj bi cene nepremičnin padle že za 50%.

V lučici je jahta pri jahti, tako velike na kupu težko vidiš kje drugje na vzhodnem jadranu.

Na nas navadne turiste to ne vpliva preveč, črnogorci so prijazni, kvaliteta ponudbe na nivoju, cene pa so tudi kar ok, predvsem če ne kupiš stvari v glavni trgovini ampak poiščeš v kotičku trgovinico kjer kupujejo domačini.

Prejšnji teden sem bil prvič v Budvi.

Konec septembra je in bila je polna turistov. Niti ne toliko na plaži, čeprav je voda še vedno topla kot poleti - kako ne, saj je še kar poletje, ampak zvečer so pa prilezli ven. Restavracije in lokali so bili polni, slišati je bilo vse mogoče jezike, predvsem pa veliko ruščine.

Spal sem v Rafailovićih, ki so skrajno južni del Bečićke plaže, na kateri je milijon hotelov vseh mogočih kategorij. V bistvu sem dobil vtis velikih razlik - na parih 100 metrih vidiš pravo revščino in blišč fensi resorta, vsega zagrajenega z visoko ograjo.

V marini v Budvi so same drage in velike jahte in ena sama jadrnica!!! (in seveda pasare itd.)

Malo stran od starega dela Budve je party zone - kakih šest dance-floorov od katerih so trije delali in bili polni ljudi. Kot bi prišel na Ibizo!

Kar se pa famoznega Sv. Štefana tiče pa poglejte moj reply na Bolje kar od daleč

Spet se oglašam s par slikcami Budve, kjer v zalivu Rusi besno gradijo hotelsko naselje. Budva je kar zabasana, pristanišče pa tudi z manjšimi in večjimi barkami. Kar se tiče tankanja, sem v bistvu iskal bencin za Zippota pa sem ga komaj našel v majhni trgovinici v stari Budvi, drugje so več ali manj samo debelo gledali...

Na zadnjih dveh slikah pa Slovenska plaža, kjer je vrsta gostiln in v eni izmed njih (Zeleni gaj) smo imeli urejen penzion. Gostilna je specializirana za morsko hrano imajo pa tudi dobre mesne jedi. Normalno kosilo pride okoli 20€ skupaj s pijačo. Hrana je na splošno cenejša kot pri nas, pijača pa dražja. Zanimivo je, da je tudi sadje dražje, kilo grozdja je tam okoli 4€.

Sv. Stefan smo si letos ogledali bolj od daleč. Od blizu tudi ni kaj preveč za videt, cesta je ozka, parkirat se ne da nikjer (lokalna navada je tako ali tako parkirat v lokalu, če že ne za mizo), sprehodiš se lahko samo po plaži oz. nasipu do otoka. Gor ne moreš, če nisi gost, govorice pa so, da so se gor "usrali" eni Izraelci in ne spustijo nobenega več not.

Kotor je lepo mesto in neverjetno čisto. Na jugu pričakuješ bolj balkanski pristop, a je zgleda vse stvar predsodkov. Vsi so zelo prijazni, mogoče malo počasni, a je le treba razumeti, da smo v Črni Gori.

V Kotorju si je treba ogledat vse znamenitosti, nujen pa je tudi obisk slaščičarne Trezor, kjer imajo najboljšo čokoladno torto, kar sem jih kdaj jedel! Res, če že kam v Kotorskem zalivu, potem v Kotor na torto!

Perast je zelo lepo staro mesto (celo mesto - muzej) v Boki Kotorski. Iz mesta se lepo vidi dva mala otoka. Prvi je Gospa od Škrpjela, kjer so prebivalci Perasta odlagali kamenje in tako umetno ustvarili otoček, kjer stoji tudi istoimenska cerkev. Drugi pa je Sv. Đorđe, ki je naravni otok, na katerem stoji samostan in pokopališče.

Kot zanimivost naj še napišem, da Turki niso nikoli uspeli zavzeti Perasta, čeprav so zavzeli skoraj celo Boko Kotorsko.

Kotorski zaliv je res zanimiv. Na road tripu sem se ustavil na razgledni točki, ki je nekakšno zapuščeno gradbišče - mogoče so hoteli naredit tam pumpo ali kaj podobnega.

Razgled je...takle :) Vidi se ozek izhod v Prolaz Verige, Turski rt in rt Verige ter dva otočka s samostanom in cerkvijo, samega Kotorja se pa ne vidi, ker je za ovinkom. Škoda da vidljivost ni bila preveč dobra, sicer bi fotke bile še lepše.

Cesta proti notranjosti je odlična - je morala biti zgrajena pred kratkim.

Na koncu hrvaškega jadrana je Molunat in v njem je AC Monika. Najbolje je, da parkiramo vozilo na trgcu takoj pri vhodu v vas in gremo peš dol pogledat, kako je s prostorom, da ne bomo obračali, ker je prostora zelo malo. Kamp je v terasah, ki imaj sicer ograjo, a je bolj tako – po domače. Senco se sicer najde, v sezoni pa zna biti hitro zasedena. O plaži raje ne bi, upam da so jo letos kaj spucali....

Ko najdemo plac, pa le pogumno po strmem klancu navzdol. Avtodom pride, tako da brez panike. Pod kampom je domača restavracija, v kampu pa se velikokrat sprehajajo ovce, ki jih je naš mestni maček zvedavo opazoval. Mogoče ga zaposlimo kot ovčarskega mačka, he he...

Molunat žal kaže žalostno podobo, ki ima sicer korenine v devetdesetih, ko so ga požgali, a vseeno veliko hišam še vedno manjka streha, da o kakšnem urbanizmu niti ne govorimo...

Pa to niti ne bi motilo, če ne bi bilo ponekod zelo nasmeteno, da ne govorimo o obali, kamor prinaša smeti iz južnih dežel in ladij, a žal ni nikogar, ki bi jih pobiral.

No, pošto bodo končno začeli obnavljati, smo videli, da je prišel tovornjak z gradbenim materialom. Na zahodni strani zaliva pa nastajajo lepe kamnite hiške. Če obrnemo pogled proti morju pa je nasploh lepo.

Na začetku maja ni bilo nič odprtega, razen AC Monika in pa lokalnega kafiča, kjer se ponašajo z prijazno postrežbo. Ponoči pa je seveda mir, ki ga včasih kali le generator bližnjega radarja...

Iz Molunata v notranjost se najprej povzpnemo in potem počasi spuščamo proti Konavljam. Odlične cestice za kolesarske podvige, lahko jo pičimo tudi proti rtu Prevlaka. Edino za navtike je malo nerodno, ker nisem opazil, da bi se dalo kje najeti kolo.

Nekje 5km od obale naletimo na star železniški most. To je ostanek stare Avstro-Ogrske ozkotirne proge (Dubrovnik) - Uskoplje - Zelenika, ki je bila ukinjena leta 1969. Približno pot proge sem označil na maps.google.si tako da si lahko predstavljate kje je to bilo.