Vsake toliko časa najde človek prostor, ki ostane v srcu in spominu in ki ima prav posebno energijo. Letos se je zgodilo na Murterju, v kampu Kosirina (ponekod tudi Kosirna). Sam po sebi nič posebnega, le eno zvezdico so mu pripeli, a ta se sveti, da je veselje. Parcela je bila sveže pokošena, dišalo je noč in dan, razgled pa tak, da padeš dol in kar odplavaš. Vreme je bilo za vikat, kopanje v morju pa pravi užitek. Kamp leži na zunanji strani otoka, recepcija pa je na drugi strani otoka in popoldan se pripelje gospod na skuterju, da naredi prijavo. Lepo počasi, malo poklepeta in gre naprej. Nihče te ne nažene peš po kampu, zapestnice ne dobiš, nalepke tudi ne. Ko najdeš prostor, ki ti diši (dobesedno!!), postaviš prnje in ko greš dalje, pokupiš prnje in odideš. Sanitarije niso pojem elegance, mnogi bi se zmrdovali, ampak meni je bilo super. Cel paket in vsaka posamična stvar. Mislim pa, da tak občutek ni stvar urejenosti ali neurejenosti kampa, nekateri imajo tisto nekaj, česar drugi nimajo………………je ne sais quoi, ampak tale Kosirina mi je ukradla srce in se vsaj 10x na dan spomnim na ta košček Zemlje.

Po dobrih desetih letih smo se spet oglasili v AC Politin in ugotovili, da se je kar spremenil. Na recepciji te pred prijavo seveda po novem ne spustijo not, lahko pa si greš peš izbrat parcelo. Priporočam, da vam tetice najprej označijo na zemljevidu katere parcele so rezervirane, da ne bo letanja gor dol po kampu.

Ta najdražje parcele se ne razlikujejo preveč od cenejših, tako da ni tragedije, če nismo preveč ob morju, konkretne sence pa tako ali tako ni nikjer. Je pa zelo lepo urejena plaža in na sploh so vsi objekti zelo lepi. Ponoči kamp razsvetlijo lučke, tako da imamo občutek kot da bivamo na sredi novoletne jelke. WC-ji so sploh ponoči prava atrakcija z modrimi lučmi... Za moj občutek malo preveč vsega, kje so tisti časi, ko smo rabili baterijo do stranišča.

Krk je blizu in je dostopen po potki ob obali, ene četrt ure lagodnega sprehoda je do tja. Cenovno pa se kamp uvršča v povprečje.

Naslov je turistični slogan za mestece Primošten, a k sreči na začetku maja turisti niso padli na to finto. Kamp Adriatik je bil skoraj čisto prazen, mnogo bolj od pričakovanega, saj je edini blizu Primoštena. Lepo je urejen, za poleti ima veliko zaželene sence, za moj okus pa so parcele mogoče malo preveč poštirkane. Kaj hitro ti pogled na morje zakrije sosedova prikolica.

Cena za dva dni na parceli z vodo in elektriko je bila več kot sprejemljiva, sanitarije so kar lepe, klasične sicer, a OK. Čisto pa je, okolica je urejena, gredice z rožami lepo zalivajo. Na recepciji so prijazni, a obraz jim potemni, ko omeniš julij in avgust. Se strinjam.

Paparazzi pa so ujeli nekatere manj znane ljudi. Šokantno! Govori se, da so se kopali goli.

Pod Paklenico je malo morje avtokampov, v katerih maja najdemo predvsem Slovence, ki hodijo plezat in hodit na Velebit. Tokratno poročilo je iz kampa Alan (Bluesun), ki je del hotelskega kompleksa iz katerega štrli betonski kolos istoimenskega hotela.

Kamp ima sicer samo eno zvezdico, a so WC-ji čisti in urejeni, topla voda teče, pa tudi električne omarice so zadosti pogoste, da ne bo problemov. Senca je, plaža pa je tudi lepa peščena. Torej - prav simpatičen kamp. Tudi ostali kampi ob obali zgledajo od daleč kar lepo, veliko pa jih je tudi ob cesti, kar na vrtovih hiš.

Možnosti za izlete je ogromno, predvsem če imamo radi pohodništvo, če pa smo bolj leni pa se odpravimo vsaj do Večke kule, kjer je po legendi živel kralj Pasjeglavec...

Danes končno avtokamp z WiFi-jem, da lahko kaj napišem. Sicer zaklenjen, a smo si že v drugem poizkusu prihranili pot do recepcije ;-)

Na recepciji je pa tako, da te ne spustijo not,dokler si ne izbereš parcele. Torej na začetku priporočam krajši sprehod, da se ne postavimo vmes med dve glasni družini (na primer). Potem dobiš še nalepko za vetrobransko steklo, zapestnice za vstop v kamp in wc-je, pa še kartico s katero vstopaš z avtom. V glavnem, organizirano do amena.

Kamp je dolg in ozek, tako da so zgornje parcele kar daleč od morja, spodnje pa so res lepe in opremljene z vsemi priključki. Nad nami so tudi mobilne hišice, ki pa so postavljene obupno skupaj.

Pakoštane so blizu, a je izven sezone vse večalimanj zapuščeno.

Da, v tem postu sem se spravil pisat o WC-jih. Kot pravijo v neki reklami, čistoča je na prvem mestu. Druga stvar pa je, kako vse skupaj zgleda. Večinoma so to "barake" različnih oblik in velikosti, ki sicer služijo svojemu namenu, a je to to.

Tale "sanitarni čvor" je lepši, narejen v obliki haciende z osrednjim manjšim vrtom, Angleži bi mu rekli patio. Pri obnovi so žal zamenjali mediteransko rasltinje s travico, a so k sreči ohranili osnovno zamisel enostavne gradnje iz kamna in lesa. Stranišča so za razliko od temačnih čumnat, lepo prostorna in zračna.

Pred več kot dvajsetimi leti, ko so jih zgradili, so bila prava atrakcija v kampu, a tudi sedaj je težko najti boljše WC je v kampih na Jadranu.

Vsak dan smo letos na morju odprli vrata in to pot so res čisto vsa vodila v poletje. Sonce, toplo morje, srečno mačje predenje, sončenje in malo mačje ljubezni – s cenzuro, da ne bo kakšne zadrege.

Preizkusili smo mačje feromone v spreju (to sem opisala v Mucek na počitnicah – na kvadrat) in delujejo. Postopek je tak: 15 minut prej popršiš mačjo košaro ali avto in mucki se precej pomirijo. Pred odhodom domov sem napipsala še prikolico, mucke zaprla noter za nekaj časa, da sta se umirila in potem sta šla mirno v košaro. Roland je dobil še zdravilo proti potovalni slabosti in je sploh celo pot spal, princeska pa je manj »prepevala«. Ta postopek bomo sedaj prakticirali pred vsako potjo.

Pravijo, da zelo pomirja in znižuje pritisk, ko gledaš mucka, kako spi. Jaz sem to počela vsak dan, natočila sem si kozarec vina in uživala v spokojnem prizoru. Tako zelo mi je znižalo pritisk, da sem velikokrat še sama zaspala. Mucki so res čarobna bitja, vse živali pa si zaslužijo naše spoštovanje in ljubezen.

Naslov sporočila sem si sposodila po knjigi Vrata v poletje, avtorja Roberta Ansona Heinleineja. Prijazna knjiga, srečen konec – preberite!

Na koncu hrvaškega jadrana je Molunat in v njem je AC Monika. Najbolje je, da parkiramo vozilo na trgcu takoj pri vhodu v vas in gremo peš dol pogledat, kako je s prostorom, da ne bomo obračali, ker je prostora zelo malo. Kamp je v terasah, ki imaj sicer ograjo, a je bolj tako – po domače. Senco se sicer najde, v sezoni pa zna biti hitro zasedena. O plaži raje ne bi, upam da so jo letos kaj spucali....

Ko najdemo plac, pa le pogumno po strmem klancu navzdol. Avtodom pride, tako da brez panike. Pod kampom je domača restavracija, v kampu pa se velikokrat sprehajajo ovce, ki jih je naš mestni maček zvedavo opazoval. Mogoče ga zaposlimo kot ovčarskega mačka, he he...

V dvoje je lepše in najin Roland je dobil družico Rebeko, pa smo jo skupaj mahnili na morje. Kar podvig je iti na potovanje z dvema živalcama, ampak nam je uspelo z veliko mero ljubezni in potrpežljivosti, sploh Rolandove, saj je mala celo pot »prepevala«. Ni ji za zamerit, prišla je iz zavetišča in prvič v življenju se je tako daleč peljala in na poti nazaj je bilo že mnogo bolje.

V toplih mesecih je treba še posebej skrbeti za živali, morajo imeti senco in vedno svežo vodo. Če so mucki na poti živčni, lahko poskusimo s feromoni v razpršilu in s kakšnim zdravilom proti potovalni bolezni. Ampak ko se navadijo na novo okolje, jih je užitek gledati, kako počitnikujejo še bolj intenzivno kot lastniki. In to pot dvojni MAU –MAU v pozdrav!

Malo naprej od Trogirja na Čiovu je avtokamp Rožac, ki se imenuje po istoimenskem rtu. Na prvi sliki se ga vidi kot zeleno zaplato, takoj desno od ladjedelnice. Kamp je lepo urejen, osebje je zelo prijazno, parcele so ravne, obala je nasuta s peskom.

Je pa majhen in cesta ter naselje je blizu, tako da ni za tiste, ki iščejo mir in odklop od civilizacije. Velika prednost je, da smo četrt ure prijetne hoje oddaljeni od Trogirja (po cesti čez hrib), če pa imamo kolo smo tik tak tam. Okrug pa je poleti tako ali tako prava riviera z zabavo dan in noč.

Parcele so razdeljene na tri cenovne nivoje, če želimo biti v prvi vrsti in brez pogleda na ladjedelnico, so že kar rahlo navite, za ostale parcele so cene normalne. Pogled na ladjedelnico niti ne moti, v večernem soncu zna biti prav lepa. Imajo tudi hiške na parcelah, kot smo uspeli videti so klimatizirane in z lastnimi wc-ji.