Naj opozorim vse, ki se boste odpravljali iz Ljubljane proti Reki, vzemite si čas, persene in sploh mirne živce, ker so in bodo gužve.

Glavna cesta do mp Jelšane - Rupa, je polna del, pa še delavci v Pivki spuščajo po neki blesavi logiki, da se naredi kolona skoraj do Postojne. Čez Knežak nas pričaka še gradnja vodovoda, potem pa še v Ilirski semaforček, ki pa je zaradi splošne gužve dokaj neopazen.

Varianta čez mp Starod - Pasjak je klasično polna vsakovrstnih Italijanov, Nemcev, sicer lepo obnovljena, ampak pred vasjo Podgrad nas pričaka gradnja kanalizacije in razkopana cesta, k sreči samo še do 15. junija.

Čez Kočevje pa je tako ali tako zaradi del v vasi Križišće na Hrvaškem (reška obvoznica) vprašljiva varianta, pri nas pa nas bo pričakalo delo na cesti že takoj za Ljubljano, potem pa še veliko veselje v Kočevju.

V glavnem, bravo naši :(

Vir zemljevida: www.promet.si

Reka je znana kot največje pristanišče na Hrvaškem. Poleg ostalih kulturnih zanimivosti lahko na Trsatu obiščete božjepotno cerkev Marije Trsatske. Najlepše si je omenjeno svetišče ogledati z vzponom po Trsatskih stubah do cerkve in Trsatske trdnjave. S trdnjave je izredno lep pogled ob lepem vremenu na Kvarner in okoliško hribovje.

Reška obvoznica je že nekaj časa štiripasovnica do Bakra (oz. viadukta Sv. Kuzam). Sicer to poleti ne bo pomagalo, ker se bodo kolone preselile naprej, ampak zdaj bomo imeli vsaj varianto, da namesto v kolono proti Bakru zavijemo na A6, pa na izhod Krk in v kolono pri mestu Križišće. Za nazaj pa seveda luksuz, v primeru da ni gužve na meji pa sploh.

Drugače pa na večini nove trase razgled na nebotičnike ovirajo visoke protihrupne ograje, na tretji sliki pa je eko tunel - sončna elektrarna.

No, tole pa je veliko snega. Na www.rijeka.hr imajo zelo kvalitetne webcam slike Rijeke. Slike sem malo popravil, v živo pa si jih lahko ogledate na zgornjem linku. Na Reki naj bi bilo kar 9cm snega, priporočajo da ljudje ostanejo doma. Sicer pa tudi v Ljubljani danes dopoldan ni bilo dosti bolje. No ja, imamo vsaj zimske gume ;-)

Zmeraj se peljemo nad njim, zmeraj gledamo tisto industrijo pa nikoli ne gremo dol v Bakar. No pa gremo enkrat. Če bi ukinili vse skupaj bi bilo res simpatično mesto. O mestu kdaj drugič, zdaj je na vrsti industrija in delovne zmage! Ampak dejmo si priznat: jeklo ima tudi svojo romantiko...

Ob morju je bilo toplo, celih 17 stopinj je kazal termometer in dan je bil pravšnji za izlet na sonce - šli smo v Volosko, tik pred Opatijo. Ob obali - Lungomare - pridete peš vse do Lovrana, ali še dalj, spremljajo pa vas lepi vrtovi, krasne vile, udobni hoteli in seveda mestni mucki. Brez njih ni pravega sprehoda, tale oranžni sladkorček pa me je lepo pozdravil in se pošmajhal vame. Sedaj sva prijatelja.

Še malo pa bomo kar padli na Krški most.

Prejšnji teden sem šel na izlet do Krka in sem bil prijetno presenečen nad napredkom na odseku avtoceste, ki bo potekala nad Bakrom.

Še malo, pa bomo iz Ljubljane na Krku v dveh urah!

Opatija je bila zame v preteklosti le kraj, kjer se konča avtocesta in prične počasnejši tempo vožnje do trajektne luke v Brestovi. To poletje pa je nekajkrat postala končna destinacija, in moram priznati da smo bili vsi navdušeni nad krajem in ponudbo.

Opatija je dobro znana predvsem po arhitekturi, neštetih vilah, nekaterih ki nudijo namestitve in hoteleke usluge in drugih, ki so v privatni lasti. Vse izmed njih so vredne ogleda ob sprehodu po mondenem obalnem mestecu in tamkajšnih prelepih parkih.

Lepoto mesta skazi le nekaj zapuščenih in razpadajočih objektov, kot je hotel na zadnji sliki v samem centru mesta, vendar pa le-tega zaradi drugih lepot in odlične ponudbe sploh ni bilo opaziti, dejansko celotnega vtisa ne morem povzeti v enem prispevku, zato pričakujte follow-up.

Letos zaradi tople pomladi vse cveti in dehti in Opatija je eden izmed krajev, kamor se radi zapeljemo v tem času. V parku je pravi botanični vrt, od tipičnega avstro-ogrskega pa do nasada bambusa, kjer pričakujemo da bo zdaj zdaj priletel kakšen ninja.

Drugače je zaradi toplega vremena sezona špargljev že v polnem teku, velo fritajo v Lovranu smo že zamudili, pa ni hudega - do konca aprila so na voljo v vsaki domači gostilnici.

Vem, da malo pretiravam, pa vseeno. Prvi malo bolj resno topel dan - ko se bo dalo posedeti zunaj - bo treba napasti enkratno konobo v Voloskem.

Konoba v pravem pomenu besede, majhna in natlačena, strežejo pa res dobro morsko košto. Tako domačo, kaj boš jedel, pa si izbereš kar sam, kuhar pa potem po dogovoru pripravi. Imajo res vse , kar človeku poželi srce. Celo nekako romantično je jesti na klopeh na ulici, lepo okrogli mucek pa je dokaz, da je konoba res dobra in prijazna. Seveda je dobil ribjo glavo. Mi je bilo sicer žal, ampak saj veste... jaz & mucki.