Aprila je malce loterija kaj dobiš odprto in kje ostaneš pred zaprtimi vrati.

Barčico smo peljali na sprehod do Krivic in ker se nam ni ljubilo na SV. Ivana pogledat downhill dirke, smo jo mahnili samo do sosednjega zaliva pogledat, če se da dobiti mrzlo pivo. In se je dalo.

Restavracija Balvanida je bila v polnem pogonu, zato smo si privoščili tudi lahko malico (sardele in pršut). Če nas ne bi čakala doma debela palamida, bi si privoščili še kaj. Naslednjič zagotovo.

Restavracijo so, odkar sem bil nazadnje tam, lepo uredili, zdaj pa je dostopna tudi z avtom. Sicer po makadamu, ampak vseeno. Kmalu bodo imeli tudi vodo, ki so jo potegnili do Ilovika, elektriko pa že imajo.

Mala Nozdra je zaliv na SE strani Kaprij in ima kar dve lepi restavraciji - Matteo in G8 in precej boj. Nekatere so od ene, nekatere pa od druge restavracije, vsaka pa ima tudi pomol z muringi.

Zaliv je dokaj globok, zato se lahko sidramo tudi povsem na koncu zaliva.

Mi smo šli kar na ponton restavracije G8 (tista bolj noter) in si privoščili eno večerjico. Orada 2 kg, slan krompir in hobotnica v solati za predjed. Vsak je pojedel še eno kupus salato in kakšna dva litra rdečega vina smo popili (belo ni bilo bogve kaj).

Za štiri osebe je skupaj naneslo nekaj čez 1300 kun. Kilogram divjaka je med 380 in 400 kunami v vseh restavracijah na Kaprijah, kar so skoraj 'kornatske cene', ampak je bilo pa vsaj dobro pripravljeno in prijazna postrežba.

So pa tudi tu 'pojamrali', da se je sezona začela katastrofalno.

Kot vsako leto smo se tudi letos sidrali na Silbi in obiskali konobo MUL zraven kapetanije. Hrana je še vedno je zelo kvalitetna in za korektno ceno. Črna rižota pa je čez vse. Ima pa šef Luka nov roštilj, na oglje seveda. Tako so tudi lignji in ribice pečeni po novem zelo dobri.

Na Silbi pa je en velik problem-komarji. Ob obisku priporočam AUTAN, šefu pa lučke proti kmarjem!

Gostilnica Kamenar je poleg picerije edini lokal s hrano, ki je odprt takrat, ko drugi pavzirajo. Sredi mestnega trga v Primoštenu je bila ravno prav za praznovanje 1. maja. Ponudba je kar široka, osebje je prijazno in veseli so, da si prišel na obed in da se lahko končno spet enkrat z gostom pomenjo po domače.

Ta letni čas je prepoln Čehov in Poljakov, tudi Japoncev se je usulo. Poleti presedlajo na nemščino, kakšna škarpena izpod frizera zagotovo pade, pa čevapičiči in bolonjez tudi. Eh, ne razumem ljudi, ki ne poskusijo lokalne hrane in drgnejo repertoar iz lokalnega dvorišča, but, o okusih se ne razpravlja. Naša škarpena je bila sveža, dobro pečena, školjke so plavale v dobri buzari, karpačo iz tune pa sicer malo preslan, a tragedije ni bilo.

Za začetek in konec pa žganjica iz rogača, imajo pa tudi ono drugo s Šolte……. kapiš? Dobro za ponovit in za dobro ceno. Se naješ rib in ostale dobre morske košte. Še pridem!

Vem, da malo pretiravam, pa vseeno. Prvi malo bolj resno topel dan - ko se bo dalo posedeti zunaj - bo treba napasti enkratno konobo v Voloskem.

Konoba v pravem pomenu besede, majhna in natlačena, strežejo pa res dobro morsko košto. Tako domačo, kaj boš jedel, pa si izbereš kar sam, kuhar pa potem po dogovoru pripravi. Imajo res vse , kar človeku poželi srce. Celo nekako romantično je jesti na klopeh na ulici, lepo okrogli mucek pa je dokaz, da je konoba res dobra in prijazna. Seveda je dobil ribjo glavo. Mi je bilo sicer žal, ampak saj veste... jaz & mucki.

V prvi polovici avgusta, ko je sezona še kako v teku smo se vračali proti Istri in poskušali srečo v Maračolu, ker je že 3 dni pihala močna burja in smo hoteli spati na boji.

No, sreče nismo imeli, saj so bile vse boje v Maračolu nabito polne, na nekaterih sta viseli celo po dve barki.

Tako smo se odpeljali za vogal v Podkujni in se s krmo privezali na NE obalo in vrgli vso verigo. Tako nam je burja najmananj pihala in nas vlekla stran od obale.

Prvič smo na barki preizkusili gradelo - rostfraj nosilec za na ograjo in žare za enkratno uporabo. Ribice in popečen kruh z olivčkom in česnom. Odlično! S temi žarčki res skoraj ne moreš falit.
V ribarnici na Malem Lošinju smo kupili orade in srdele in vse skupaj vrgli gor, kadilo se je pa proti barkam na drugi strani zaliva. Hvala bogu, da vonjav niso vzeli kot vabilo, ker smo vse obrali!

@sabina: Evo ena cela riba na fotki za spremembo - še preden je šla z gradele!

Skoraj pravilo je že postalo, da ko se ustavimo v Zapuntelu, gremo v Škrilo.

To je preprosta gostilna z lepim razgledom na ves zaliv, pred gostilno ima zlata vredne borovce, ki čez dan delajo prijetno senco, na terasi gostilne pa je prijetno tudi če zelo piha, ker imajo pokrito in zaščiteno.

Letos avgusta smo se spet ustavili tam in si privoščili škampe na buzari, kilskega brancina, solate, slani krompir, liter vina in lite vode in za vse skupaj odšteli 720 kun (za palačinke je zmanjkalo prostora). Za 4 osebe se mi to zdi zelo sprejemljivo, predvsem zato, ker smo buzaro vso pomazali in brancina, ki je bil vrhunsko pripravljen na gradeli, ogulili do konca.

Vsekakor nas bodo še videli.

Konoba Toklarija v Sovinjskem polju je posebna vrsta domače gostilne. Jemo tisto, kar nam maestro pripravi, zmenimo se le za število hodov. Ponujajo domače jedi na moderen način, rib pa tu ne bomo iskali. Na vrtu sedimo pod ogromno Cedro, v notranjosti pa nam družbo dela torkla.

Naša družba je prišla na (za to konobo) krajšo večerjo, predjedi so bile odlične, za začetek tris -fige na maslu, popki regrata in kozji sir (na 3. sliki). Ostalo pa je bilo tudi vrhunsko - carpaccio, bobići in njoki s črnimi tartufi, ter za konec čokoladna tortica in fenomenalna skutica na žajbljevi marmeladi, ki si zasluži 6 zvezdic. Cene so odvisne od števila hodov in tega kaj jemo, plačamo za kvaliteto, a nam ne bo žal. Če smo pridni, dobimo še kakšno buteljko za domov.

Pred prihodom obvezno pokličite Nevia na tel.: +385 52 663 031. Če pridemo nenapovedani se nam lahko zgodi, da ostanemo lačni.

Še opozorilo, ko se peljemo proti Sovinjaku in zavijemo malo za Istrskimi toplicami desno nas bo GPS (na iPhone-u) besno usmerjal na napačno cesto. Držimo se glavne ceste in ne zavijamo na stransko! Iz smeri Buzeta je lažje najti.

V Suhi punti, takoj za otokom Katina so boje in istoimenska gostilna. Kmalu za tem, ko se privežemo, pridejo kornatski rangerji in poberejo vstopnino za park.

V gostilni pa je mojster gradele, kot ga še nisem videl. Mi smo od prijateljev dobili 7,5Kg velikega Zobatca in smo prosili mojstra naj nam ga speče na gradeli v kosu. Po dveh urah pečenja smo lahko uživali v eni izmed najboljših rib, kar sem jih kdaj jedel. Na kratko - obvlada.

Drugače se seveda v gostilni dobi kakšno in lignje, odličen krompir za prilogo in seveda zeljnato solato. Vino je bolj "domače" kvalitete, a se nihče ne jezi, če za posladek prinesemo svojo buteljko. Za sladico pa palačinke, na katere moramo včasih malo počakati, recimo če pride kup švabov na frigane lignje. Pa kaj potem, se pa ta čas malo kopamo v kristalno čisti vodi.

O ceni težko govorim, ker smo jedli čisto izven konteksta, a se splača priti pogledat, stopiti za hišo in pogledati mojstra pri delu.

Suha punta je sicer kar širok sistem zalivov in prelivov, vendar se veliki valovi ne bodo razvili, s kakšnim nevihtnim zahodnikom pa bomo vseeno imeli probleme. V zalivu piha velikokrat namesto maestrala lokalni veter kvarnerun, ki po besedeah domačinov piha iz smeri NNE. Ponoči pa iz razgretih otoko veje burin, ki nas prijetno hladi.

Če je Muna prepolna in je vreme stabilno ali pihajo vetrovi, ki niso burja, je Koromašna fajn zaliv za sidranje. Na zemljevidu sicer izgleda, da je globoko, ampak mi smo se sidrali na 8 metrih. Čez noč je bilo ok, ko pa je potegnil jugo, nam je sidro začelo orati, ampak takrat smo itak šli naprej.

V Koromašni smo v južnem kraku našli prikupno družinsko konobo z muringi in dobrim betonskim pomolom.

Ob pomolu ni preveč globoko, tako da če ste z jadrnico se je treba vezat s premcem naprej in muring dat na krmo.

Mama nam je na gradelo vrgla eno škarpeno in eno orado, skupaj 1,2 kg, zraven smo imeli klasiko - slan krompir in blitvo, pred tem pa smo si privoščili ribjo juho, ki je bila malo preveč napoprana, ampak vseeno odlična.
S tremi solatami in litrom vina in litrom vode smo za tri plačali 610 kun. Ribe so bile odlične in odlično tudi pripravljene. Še pridemo!