Takole je bilo l. 1962 na Hvaru. V bistvu se ni preveč spremenil, kot se lahko vidi na zadnji sliki. Na drugi strani zaliva, so seveda zrasli hoteli, a v smer proti vzhodu je zadaj na polju je zraslo par hiš in to je to. Večino teras je zaraslo zelenje, obdeluje se bolj malo.

Spodaj v luki in pri tudi samostanu je tudi vse več ali manj isto, izven sezone se celo najde kakšen privez. Stanje v pristanišču je na splošno enako, kot ga je opisal Bogić v svoji skripti iz konca sedemdesetih let. Naj kar bo tako, čeprav nam poleti dela težave....

Na hvaru je med sezono vedno živahno. Ni mi jasno zakaj res ogromne jahte rinejo noter in to med dvesto zasidranih majhnih bark, da tudi obrnit ne morejo, kaj šele, če kaj piha...

Po paklenem kanalu v maestralu, ki je v sunkih dosegal 30 vozlov. Luksuz metuljček in hitrost kot se spodobi.

Moli Onte! Gostilna, kjer se počutiš kot na obisku pri prijateljih, kjer je hrana odlična, gradela nasploh, kjer cene niso navite in kjer je jadran še vedno tak kot je bil nekoč. Ne vzemite jedilnega lista, raje vzemite tisto, kar se je ujelo in kar so pridelali doma. Res prava domača gostilna, za tiste ki to znamo ceniti.

Pred gostilno so boje, pridejo pomagat privezat (če želite). Prevoz od barke do obale zagotovljen v obe smeri. Zaliv je odprt in je veliko mrtvega morja, vsi vetrovi razen burje znajo nagajat, tako da se splača obisk načrtovati vnaprej, da pridemo v dokaj stabilnem vremenu.

Imajo tudi lastno olivno olje ter vino, lahko se dogovorimo za dostavo svežega kruha zjutraj, nad gostilno pa je tudi par apartmajev.

Če se odločite prespati na sidru v zalivu Soline na Paklenih, pojdite raje v severozahodni del zaliva, ker za otočkom, kjerje na videz varno ziba za znoret. Vso noč smo imeli tako mrtvo morje - ne vem a so valovi od ladij, ki gredo proti splitskim vratom al kaj, ampak vsekakor ni za spat.

Dobro miljo in pol SE od Milne na Hvaru je zaliv z naravnim valobranom, Zub od Zaraća. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred jugom (SW do SE).

Zaraće premorejo nekaj hišk, v eni je tudi restavracija (sam še nisem jedel tam), v zalivu samem pa je tudi nekaj boj.

Koncesionarja za te boje nisem uspel nikjer najti, tako da predvidevam, da jih "kar tako" naštima gazda restavracije. Če kdo najde kaj več, se priporočam.

Nore stene, do sedaj sem se vedno peljal bolj od daleč, kot mulc z Liburnijo ali kot starejši, ko sem jadral proti Mljetu. Zdaj smo si tole ogledali od blizu in je res impresivno. Vsaj zame bolj kot tiste pri Dugem otoku.

Veliko zemlje med stenami je obdelane, predvidevam da gre za Plavac, čeprav se od blizu vidi tudi vsakovrstna zelenjava. V vsakem primeru, svaka čast Hvarani, jaz na takih strminah predvsem smučam!

Skrito pred vplivi civilizacije se na Hvaru nahaja malo mestece po imenu Stari Grad, kjer se zdi da se čas preprosto ustavi. Ob kozarčku ali slaščici se na rivi lahko v večernih urah oddahnemo od "napornega" dne na morju. Na desnem bregu se lahko vežemo na mooring, kjer pa za nas spanje ni bilo nič kaj prijetno saj se je kljub skorajšnjem brezveterju barka celo noč zibala, zato predlagam, da sidrate na bojah na levi in se v mesto odpravite s čolničkom.

Marko Polo šiba iz Korčule proti Hvaru.

Tudi na Braču je zanimiv ostanek nekih drugih časov, vhod v podzemno pristanišče. Še lepo maskirano s skalami iz stiroporja. Da se pristati zraven, s čolnom pa tudi not. Na sliki je Bavaria 36, tako da si lažje predstavljate.