Marina zdaj res ne pluje več, je pa fajn plac za žur. Hotel se mi zdi, da bi že moral začet delat, ampak se jim je malo zavleklo. Sicer je pa Marina lepo vzdrževana in tudi izpluje lahko kadarkoli.
Kratek povzetek iz njenega opisa, ki visi na njenem pomolu:
Marina je bila zgrajena leta 1936 v Fridrikshafnu na Danskem, njena botra pri splovitvi pa je bila švedska princesa Kronprinsessan Ingrid. Takrat je plula med lukami v Skandinaviji. Leta 1950 so jo podaljšali za 7,8 metra. Od takrat naprej meri 72,2 metra v dolžino in 10,82 metra v širino, nad vodno linijo pa je je 7 metrov.
Za Lošinjsko Plovidbo je plula od leta 1969. 12. novembra 1969 je izplula iz Stockholma in je 30. novembra vplula v malološinjsko luko. Mi jo poznamo kot linijo med Zadrom, Silbo, Malim Lošinjem, Unijami, Pulo, Korom in Benetkami. Med vojno na Hrvaškem je plula na obkoljenem dubrovniškem območju in bila tudi zajeta. Za izjemna dejanja in pogum je skupaj s posadko dvakrat dobila Modro vrvico. Klasa ladje ji velja do leta 2010 in velja za najstarejšo potniško ladjo z dovoljenjem za plovbo na svetu.
Zadnjo plovbo je opravila med tekmovanjem v podvodnem ribolovu, konec leta 2005. Na Marini urejajo muzej, nastanitveni del in gostinski del, ki že deluje.

Takole je Marina leta in leta vplovljavala in izplovljavala iz lošinjske luke in nas s trobljenjem budila navsezgodaj zjutraj. Zdaj je pa že nekaj časa na njej fajn bar, kjer se ga da malo zažurat!

Za ribarnico v Malem Lošinju je ena pridna gospa sama uredila majhen prostor in odprla mini tržnico.

Založena je predvsem s sadjem ima pa tudi nekaj zelenjave, domače olivno olje, kitke česna, med in sladka desertna vina, katerih ime sem že pozabil, vem pa da ni Prošek in da je podobno.

Majhen štantek ima tudi zunaj, njena soseda ima pa ponavadi fajn blitvo.

Na radiu Mali Lošinj, radiu Jadranka vsak dan povedo kakšno je stanje s turisti na otoku.

Danes sem ujel, da Slovenci vodimo daleč pred drugimi kar se tiče obiska na Lošinju; po njihovih uradnih podatkih je 42% turistov na Lošinju Slovencev, vsi ostali (Avstrijci, Nemci, Italjani, Čehi, Slovaki, ...), pa si delijo tistih 58% (vsak narod po 12-15 %)!!!

Moram priznati, da se je v marsičem spremenil tudi odnos turističnih delavcev do slovenskih gostov - očitni jim postaja jasno, da nismo zanemarljivi.

Je pa vprašanje, kaj ti odstotki pomenijo v absolutnih številkah, ker danes zvečer riva ni bila preveč polna. Res je tudi, da glavna sezona še ni nastopila, ampak vsaj dvajsetih prostih privezov na mestnih pontonih ob 22. uri zvečer, 3. julija, nisem vajen.

btw; te fotke so od danes zvečer.

Takole je izgledalo silvestrovo na rivi na Malem Lošinju.

Nekaj mularije je metalo petarde pod avtomobile, sicer pa nič kaj preveč dogajanja...lokali bolj ali manj prazni...

Fešta je bila menda v Velem Lošinju, ampak smo bili malo pozni in nekaj smo že spili...
Skratka nič kaj preveč žurersko razpoloženje. Upam, da bo naslednje leto kaj boljše.

No, ko smo že v neki drugi temi toliko predebatirali, Bartol Kašić je vsaj lani vozil na liniji Lošinj - Zadar (via ta mali otoki a la Premuda, Silba...). Originalni Bartol je bil rojen l. 1575 na Pagu in je umrl 1650 v Rimu in je bil pisatelj in jezikoslovec.

Bencinska črpalka Mali Lošinj je namenjena cestnim vozilom in plovilom.

No lani oktobra smo se kot pravi Slovenci povzpeli na Sv. Ivana in na Osoršćico. Vreme je bilo krasno! Na fotkah so pogled na lošinjski zaliv, krivice, pogled proti Srakanam in pogled proti Iloviku.

Takole se pride v Veli Lošinj... Cerkev ni poševna kot stolp v Pisi, ampak jest ne znam držat fotoaparata naravnost. Pa še lepa ribarnica (ki ni delala), pa ena ulica tam nekje zadaj. K sreči ni pihalo nič in je bil vez kar miren, je precej odprto pa vsak ki pride mimo dela valove...

Z manjšo barčico smo se odpravili iz Lošinja na krajši izlet v Zabodaski. Uvala ni primerna za kakšno daljše sidranje, ker je preveč odprta, za poletno kopanje pa je lahko preveč gneče. No, zdaj je bilo vse prazno.

Privezali smo se ob Stanovnikovi hiški, kjer je kakšnih 30cm globine in opazovali meduze. Kar veliko jih je bilo, tako da mi je na zadnji sliki celo uspelo uloviti dve v objektiv, čeprav se je vse bleščalo. Glede na to, da je bila voda mrzla, jih je bilo prav užitek opazovati in zraven malo meditirati.