Pakoštane so majhno mesto, ki je polno vikendov, apartmajev in malih hotelčkov. Pred mestom je sidrišče, ki pa je v sezoni večalimanj zasedeno. V luki se vežemo na glavnem pomolu, kjer je edino zadosti globine. Konec avgusta v mestu poteka zanimiva prireditev Dani Vitezova Vranskih, za točen datum prireditve pa obiščite www.pakostane.hr

Plovba proti luki je zaradi plitvega morja in čeri kar zahtevna, zato karto v roke in previdno. NW od Sv. Justina (ta nizek otoček s cerkvico) je označena plitvina. Drugače pelje iz mesta linija na Vrgado, tako da se lahko posadke znebimo tudi kar tam!

V mestu je vse kar rabimo in to točno v centru pri cerkvici. Večja trgovina pa je pri velikem parkirišču, kjer je tudi ribarnica in mesnica. Ribarnica ima nalepljeno tudi telefonsko in jih lahko pokličemo izven delovnega časa, ter dobimo kakšno zmrznjeno hobotnico, lignja ipd.

Malo sem brskal po disku in našel tele fotke iz Sv. Filipa in Jakova. Član posadke je izstopil, tako da smo se ustavili v tem malem mestecu. Ob zunanjem pomolu je zadosti globine, valov od čolnov ni, ker ni skoraj nobenega prometa. Voda je motna zaradi muljastega dna, a plaže zgledajo kar lepe, tako da je primeren za bolj kopenske turiste.

Je pa navigacijsko zelo zahteveno območje, predvsem, če pluješ naprej proti Zadru po E strani kanala mimo Komornika in Ričula. Nas je Navionics strašil s plitvino 3m približno 300m W od Filip Jakova, ki je na karti ni, a smo jo vseeno obpluli, zihr je zihr.

Na Iloviku širijo stari pomol in mu dodajajo 45 metrov novega, ki gleda proti jugu.

Stari pomol bo razširjen z 2,6 na 6 metrov, tako da bodo domačini lažje prišli do ladje s svojimi traktorji in motokultivatorji, kar je tudi glavni namen investicije. Domačinov je menda okoli 70, od tega 6 šoloobveznih otrok, ki jih, združene v en razred, uči ena profesorica. To mora biti prava umetnost :)

Redna linija bo pristajala na zunanjem delu novega pomola, z notranje pa bo lahko na bok privezanih nekaj bark. Dve do tri največ.

Muringi bodo postavljeni enako kot do sedaj, se pravi z notranje strani, le da bo bolj prijetno, ker bo novi pomol malo ustavljal valove.
Na zunanji strani starega pomola, bodo barke lahko vezane na bok in se jim ne bo treba več umikati, ko bo prišla redna linija.

Ob severnem mandraču (pred cerkvijo), so naredili tudi trajektno pristanišče, čeprav je tam precej plitko in ne bo uporabno, če ne bodo poglobili. Če bodo, lahko pričakujemo stare, neregistrirane fičote, bolhce in katrce tudi na Iloviku.

Za letošnjo sezono se obeta zopet ustaljeno stanje, kar se tiče pontonov v lošinjski luki.

Zdaj bo s pontoni upravljala Luška uprava. Za obnovo rive je odgovorna mestna občina in naj bi bila gotova do 15.6.2012, čeprav so menda začeli z obnovo šele decembra, morali pa bi začeti še v začetku oktobra, tako da so skoraj tri mesece v zamudi in lastniki lokalov in gostiln se bojijo, da do prvomajskih ne bodo uspeli uredit rive do te mere, da bodo nanjo lahko postavili mize.

Navtiki lahko prčakujemo enako razporeditev pomolov, glede sanitarij se morajo še dogovorit s prejšnjim imetnikom koncesije, kar zna biti komplicirano. Novost bo, poleg nove rive, ki bo širša - potegnjena malce v morje, tudi dodatnih 20 metrov prvega pontona (valobrana), na katerem je svetilnik. Skupaj bo tako dolg kar 100 metrov.

Na otočku Kamenjak, severno od Premude je Svjetionik zraven belega svetilnika postavljal pomolček.

Krasna bonaca, toplo kot poleti na koncu septembra, voda pa tudi več kot primerna za namakanje.

Letošnji september je radodaren in poklonil nam je čudovite zlate dneve, ki jih je bilo pod mus izkoristiti - predvsem tiste brezvetrne. Na enega izmed takih smo se z našim čolničem iz Punte Križa podali na Premudo, do zaliva Krijal - Masarine.

Creško Lošinjski arhipelag poznam skoraj do zadnjega vala, a ob zadnjem rtu Ilovika se je zame odprl nov svet - zadarsko okrožje, reško je ostalo tam nekje za Grujico. Lep, sončen in miren dan je pogled odnesel do sosednjih Silbe in Oliba, naprej do Ista in Molata, videti je bilo severni konec Dugega otoka (zaliv Pantera), z malo domišljije pa tudi Vir in tam nekje mesto Zadar.

Ob mirnem morju za gumenjak Maestral 450 s 50 km motorjem pot ni predolga, v Masarinah pa se da parkirati v novem mandraču. Pazite, globine ni!! Dogodek izven sezone je trajekt Bartol Kašič, na svoji "krožni" vožnji od M. Lošinja do Zadra s postankom enkrat ne temu, enkrat na onemu otoku.

Je pa Premuda miren, spokojen otok, s prijaznimi stanovalci, ki ti ob pristanku izrečejo dobrodošlico. To, da si obetajo obisk v gostilni, ne moti, zveni pristno in dobrosrčno.

Kar malo presenečen sem bil, ko sem pred glavnim pomolom na Olibu videl boje.

Postavljene so v treh, mogoče celo v štirih vrstah, skupaj sem jih naštel 20.

Cena na meter je bila 13 kun, na zadnji strani računa pa je celo skica kako uporabljati bojo in podatki o njej.

Fun facts o boji:
Betonski blok tehta 800 kg, dimenzije so 1,2x1,2x0,5 m, vrv je poliamid 20mm debeline, boja je pa pvc premera 60 cm.

Pravilno se veže tako, da se z eno vrvjo vežemo na spodnji obroč, z drugo pa na zgornji obroč.
Če kdo slučajno ni vedel :)

Sicer je pa nekaj privezov tudi na rivi - so muringi z elektriko in vodo. Kakih 10 ali 12 jih mora bit.

Sicer je Olib precej odprt praktično v vse smeri, tudi burja nas je precej vrtela levo in desno (ker je Olib precej nizek otok), ampak so karakteristike boje in korpomorta zdržale našo 6-tonsko jadrnico.

Na Olibu je dokaj mirno tudi v visoki sezoni, vsaj kar sem se jaz tam ustavljal, ni neke hude fensijade, so pa takšni luštni prizori kot je na zadnji fotki - quad z jajci.

Če se odločimo iti v Zadar, lahko pristanemo tudi v Preku. Imajo lepo marino, ki se jo da rezervirat, česar v Tankerkomercu recimo ne moremo narediti. Na drugo stran vozi trajekt (www.ugljan.org), v marini pa imajo tudi organiziran shuttle z gumenjakom.

Tukaj je na zunanji strani pomola čisto morje za kopanje, če upoštevamo da smo v Zadarskem kanalu seveda. Toaletni prostori so opremljeni s klimo in lepo vzdrževani. Da jim ni vseeno se vidi tudi po tem, da v marini gojijo v lončkih cvetje in začimbe (ki jih lahko naberemo in si obogatimo večerjo).

Mesto je blizu, trgovina še bližje, založeno je dobro. Lokali ob obali so ok, imajo celo lounge, kjer zvečer lahko posedimo ob kakšnem cocktailu. Dve nočni fotki pa sta pogled na Preko in čez na Zadar, tiste črte na zadnji sliki pa je trajekt jadrolinije Juraj Dalmatinac, ki prihaja v Preko. Za dnevne fotke pa se bo moral potrudit nekdo drug.

Mune se pa niti v najhujši sezoni turizem ne dotakne preveč. (Kako mora biti šele pozimi...) Je zbirališče neregistriranih in dodobra zgnilih avtomobilov, hiše, zlasti nekatere so pa zelo lepo urejene razen posrečenih izjem (fotka 3).

Kar malce čudno in hkrati razveseljujoče je, da na rivi nihče ne pobira "parkirnine", muringov ni, vežeš se na bok ali se sidraš in s krmo na rivo in se takoj lahko usedeš v lokal na hladno pivo.

Sicer ni priporočljivo biti vezan v Muni če je napovedana burja ali NW in se je bolje umakniti v Koromašno ali celo v Stupice na SE strani Žirja.

Takoj pri roki je tudi trgovina, ki pa ji pogosto zmanjka kruha in ker na otoku ni pekarne, je treba čakati, da ga pripeljejo iz Šibenika.

Na valobranu pristaja trajekt, ki vozi v Šibenik (www.jadrolinija.hr), takoj ob valobranu pa je Baba Ljubica.
Tako se imenuje gospa, ki vam bo pripravila kaj dobrega za pojest, če se boste prej pri njej najavili. Najaviti se je treba vsaj zjutraj za zvečer, še raje pa en dan prej (+385 22 462 944), ima pa tudi apartmaje, tako da bi se mogoče splačalo it na Žirje in s seboj vzeti kolo...

Uvala Vodenjak je po novem sidrišče z bojami, ki ga mali otoček Školjić loči na dva dela, ker je med njim in otokom Ižem preplitvo celo za najmajše gliserčke.

Zaliv je odprt proti jugu, burja pa zna tudi nagajati, če nismo skriti direktno za Školjićem. V severnem zalivu je bolj varno, a tudi tam nam bo jugo delal težave. V tako lepem vremenu, kot je bil konec avgusta, seveda ni težav.

Mimogrede je prišel še domačin in razlagal o ideji, da bo drugo leto po sidrišču vozila barčica - konoba, kjer bo kuhar pripravljal enostavne jedi. Barčica se bo vezala na nas in bomo imeli vse skupaj kar ob svoji barki. Se pravi drive in - mohamed style - če ne gre barka v gostilno, pa gostilna pride k barki. Obetavno.