Ta konec tedna smo preživeli v Ninu. Mesece je izjemno simpatično in ponuja kar nekaj gostiln. Mi smo se ustavili kar pri prvi, saj je bilo meni všeč ime, pa še intuicija me je vlekla tja. No, nisem se zmotila, res je bilo dobro.
Konoba Dalmacija leži le streljaj od starega mostu. Imajo večinoma morsko hrano. Mi smo naročili sezonsko rižoto s škampi in šparglji, črno rižoto in lignje na žaru. Vse je bilo odlično, otroke je zmotilo edino to, da so bili lignji neočiščeni, kar smo pa hitro rešili.
Cena za 4 glavne jedi (2x rižota, 2x lignji), pol litra domačega belega in 2 soka: 401 kun.
konobadalmacijanin.hr

Nekako mimogrede smo se oglasili še v Ninu, zibelki hrvaške državnosti in pomorstva. Ljubitelji zgodovine naj si omislijo kakšno knjižico ali kar vodiča, ker je ogromno ruševin za videt. Mene je sicer malo razočaralo mesto, ni tako "kompaktno" kot npr Osor, ampak je v bistvu vas v ostankih mesta.

Restavracije imajo kar ugodne cene, nismo sprobali, ker smo bili kot že rečeno nekako mimogrede. Parkplacov je dovolj na tej in oni strani mosta, so pa v sezoni za plačat. Z barko pa se ne da priti, ker so globine minimalne (1m ali še manj). Na drugi strani mesta je raj za kite surferje, pa ne prav lep pogled na nekakšno tovarno. A niso mogli najt drugega mesta?

Paški most slikan z jadranske magistrale.

Danes je pobelilo tudi Zadar, o snegu poročajo tudi iz Šibenika, pa tudi iz Pule. Kdor ima barko v tam naj kar pripravi lopato za kidanje ;-)

Tisti sneg v Senju pa je že skopnel.

Od 14. stoletja naprej med glavnim lukobranom in zadarskim obzidjem vozi barkajol. Vožnja traja malo več kot minuto, stane pa 5 kun na osebo. Iz marine Tankerkomerc nam pot do centra skrajša za dobrih 15 minut. Barkajol dela poleti od jutra pa tja do polnoči, če je v mestu kakšna prireditev pa tudi dlje.

Koncesijo za prevoz ima družina v kateri se vse generacije ukvarjajo s tem načinom prevoza. Če nas vozi najstarejši, bodimo pridni, ker smo lahko hitro kregani. Upravičeno se tudi jezi na vse čolne, ki vozijo s preveliko hitrostjo v luki.

V Zadar pride Zadar in potem iz Zadra odpluje proti Anconi in potem nazaj v Zadar ;-)

Če se odločimo iti v Zadar, lahko pristanemo tudi v Preku. Imajo lepo marino, ki se jo da rezervirat, česar v Tankerkomercu recimo ne moremo narediti. Na drugo stran vozi trajekt (www.ugljan.org), v marini pa imajo tudi organiziran shuttle z gumenjakom.

Tukaj je na zunanji strani pomola čisto morje za kopanje, če upoštevamo da smo v Zadarskem kanalu seveda. Toaletni prostori so opremljeni s klimo in lepo vzdrževani. Da jim ni vseeno se vidi tudi po tem, da v marini gojijo v lončkih cvetje in začimbe (ki jih lahko naberemo in si obogatimo večerjo).

Mesto je blizu, trgovina še bližje, založeno je dobro. Lokali ob obali so ok, imajo celo lounge, kjer zvečer lahko posedimo ob kakšnem cocktailu. Dve nočni fotki pa sta pogled na Preko in čez na Zadar, tiste črte na zadnji sliki pa je trajekt jadrolinije Juraj Dalmatinac, ki prihaja v Preko. Za dnevne fotke pa se bo moral potrudit nekdo drug.

Pod Paklenico je malo morje avtokampov, v katerih maja najdemo predvsem Slovence, ki hodijo plezat in hodit na Velebit. Tokratno poročilo je iz kampa Alan (Bluesun), ki je del hotelskega kompleksa iz katerega štrli betonski kolos istoimenskega hotela.

Kamp ima sicer samo eno zvezdico, a so WC-ji čisti in urejeni, topla voda teče, pa tudi električne omarice so zadosti pogoste, da ne bo problemov. Senca je, plaža pa je tudi lepa peščena. Torej - prav simpatičen kamp. Tudi ostali kampi ob obali zgledajo od daleč kar lepo, veliko pa jih je tudi ob cesti, kar na vrtovih hiš.

Možnosti za izlete je ogromno, predvsem če imamo radi pohodništvo, če pa smo bolj leni pa se odpravimo vsaj do Večke kule, kjer je po legendi živel kralj Pasjeglavec...

Koliko vas sploh ve, da otok Maun obstaja?

Jaz sem ga odkril šele, ko sem iskal en zaliv za prespati na poti iz Novalje proti jugu. Ker smo iz Novalje štartali šele pozno popoldne, je moralo biti nekje blizu, zato sem si natančneje ogledal Škrdo in Maun in Uvala Rakovica je izgledala kot dokaj varna in smo šli pogledat.

V peljarih in drugih publikacijah, ki jih premore naša ladijska knjižnica, nisem našel nič o Maunu in Rakovici, zato smo šli bolj na blef.

Če je napovedana burja, jo toplo odsvetujem, ker je povsem odprta proti NE, za karkoli drugega je pa dobra. Je dokaj ozka, zato smo vrgli sidro malo čez sredino južnega kraka zaliva in se vezali na skale. Globina je po vsem zalivu med 7 in 10 metri. Nam je sidro dobro prijelo. Tudi takoj ob skalah je še vedno dovolj globoko, da smo bili s krmo vsega 5 metrov od obale.

Zaliv in otok v celoti je precej divji, in menda ni naseljen, obale pa morajo biti polne rib, ker so nas ob svitu zbudili ribiči, ki so popolnoma zaprli zaliv in nas prosili, da se počasi spokamo, ker bodo tam delali...

Zvečer smo se malo povzpeli na vrh, od koder je nastala ta neostra fotka (tudi z ročnim fokusom nisem mogel narediti nič boljšega, AF pa sploh ni našel nobene točke). Na poti smo našli kar nekaj smeti, na plaži pa je klop, izruvana iz enega avtomobila. Zelo romantično!

Kukljica na SE Ugljana je prijetna in varna lučica in zelo simpatično mestece. Odprta je samo proti SE, pa še to je dobro zaščiteno z valobranoma, med katerima je vhod v luko.

Če vplovljavamo ponoči, moramo dati oči malo na peclje, ker je vhod med valobranoma malce ozek (širok je menda 70 metrov, a če si z večjo barko je videti zelo ozek), a vseeno dobro označen z rdečim in zelenim svetilnikom. Privezati se je mogoče na pontonih v levem ali v desnem kraku zaliva, ampak mi smo se vezali kar na ribiško barko na valobranu in nikogar nismo motili. Zna se pa sicer zgoditi, da te ribiči zbudijo, ko gredo lovit in se moraš odvezat.

Tam smo naleteli na žalosten pogled: ribiško barko z imenom Pagar, ki je nesrečno visela napol potopljena ob pomolu. Lastnik je očitno ni mogel vzdrževati in tako je podlegla zobu časa in morju.

Na zadnji fotki je pa novi most v Ždrelcu, ki povezuje Pašman in Ugljan. Žal ga niso dovolj dvignili, da bi šli z Bavario 46 spodaj.