Pločica je en hecen, rahlo poraščen kos kamna med Hvarom in Korčulo, ki je na sredi čisto tanek in položen. Mogoče bi z gliserjem lahko kar poletel čez. Ali pa raje ne.

Mi smo na NW delu Pločice malo počohali dno s kobilico, nevarno je pa tudi na SE strani, kjer je tudi plitvina.

Ob pomolu je ravno malo premalo globoko, da bi se z jadrnico privezal ob njega, zato je, če je mirno bolj priporočljivo sidrat in s čolničkom it do pomola in na sprehod do svetilnika. Pomol je sicer oblikovan tako, da se na notranjem delu lahko priveže tudi večja barka (do 8 metrov) ampak z nizkim ugrezom.

Aja, na zadnji fotki je Pelješac, kako se ga vidi s Pločice ob lepem vremenu.

Na plovbi s Korčule proti Milni na Hvaru nas je presenetil Marko Polo, ki jo je veselo mahal proti Korčuli.

Verjetno se spomnite, kako jo je lani oktobra skupil na Situ in kako težko so ga sneli s skal.

Kakorkoli že, upam, da bo od zdaj naprej plul po začrtani ruti in ne bo sekal bljižnic in kopal novih trajektnih luk. Lepo ga je spet videti v plovbi.

V skrajnem zahodnem kraku največjega zaliva na Šćedru je menda fina gostilna - vsaj kakor so mi pravili prijatelji, a žal je nismo mogli preizkusiti, saj so aprila še spali.

Gazda je sicer bil tam, a ko smo se privezali na njegovo bojo in upali, da nas bo prišel vprašat, če bomo kaj pojedli pri njemu, se to ni zgodilo, čeprav se je kar dvakrat peljal mimo nas s svojim čolnom. Še več, celo za bojo nam ni hotel nič zaračunati, ampak nas v celoti zignoriral.

Je bilo pa prekrasno-sami smo bili v zalivu in dobesedno poslušali tišino.

Ščedro je sicer znano po podganah, zato je pametno dobro pregledati čolniček, preden se odpravimo nazaj na barko!

Sidranje ob južni Korčuli...zjutraj panula na živo ušato...epilog zubatec od 9kg, 90cm...hrane za 5dni za 4 ljudi na jadrnici...karpačo, šnicli, lešo, marinada, juha, pašteta...ima još ribe u moru!

Pri Bolu je jugo tolkel okoli 30 vozlov, pa smo zavili v Vrbosko, kjer je vsake toliko samo malo zapihljalo. Odlična luka, ne bi pričakoval da tudi jugo tako drastično zmanjša... V ACI-ju smo dobili plac, so pa muringi še naprej na mestnih vezih.

Ta zadnja slika pa je naslednji dan zjutraj. Jezerska bonaca...

Marko Polo šiba iz Korčule proti Hvaru.

Nore stene, do sedaj sem se vedno peljal bolj od daleč, kot mulc z Liburnijo ali kot starejši, ko sem jadral proti Mljetu. Zdaj smo si tole ogledali od blizu in je res impresivno. Vsaj zame bolj kot tiste pri Dugem otoku.

Veliko zemlje med stenami je obdelane, predvidevam da gre za Plavac, čeprav se od blizu vidi tudi vsakovrstna zelenjava. V vsakem primeru, svaka čast Hvarani, jaz na takih strminah predvsem smučam!

Dobro miljo in pol SE od Milne na Hvaru je zaliv z naravnim valobranom, Zub od Zaraća. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred jugom (SW do SE).

Zaraće premorejo nekaj hišk, v eni je tudi restavracija (sam še nisem jedel tam), v zalivu samem pa je tudi nekaj boj.

Koncesionarja za te boje nisem uspel nikjer najti, tako da predvidevam, da jih "kar tako" naštima gazda restavracije. Če kdo najde kaj več, se priporočam.

Skrito pred vplivi civilizacije se na Hvaru nahaja malo mestece po imenu Stari Grad, kjer se zdi da se čas preprosto ustavi. Ob kozarčku ali slaščici se na rivi lahko v večernih urah oddahnemo od "napornega" dne na morju. Na desnem bregu se lahko vežemo na mooring, kjer pa za nas spanje ni bilo nič kaj prijetno saj se je kljub skorajšnjem brezveterju barka celo noč zibala, zato predlagam, da sidrate na bojah na levi in se v mesto odpravite s čolničkom.

Evo Korčula, se ustaviva na kavi? Eeeee, been there, done that, gremo na Mljet. Tam pri zahodni strani obzidja (3 in 4. slika) se da spravit gumenjaka v vodo, je drča. Smo ene sto let nazaj to že naredili.