kako je pa kaj s privezi?

V pristanišču je na glavnem vezu globina do 3m, če prideš do Stona potem lahko tudi pristaneš tam, ker drugače že prej nasedeš. Drugje ob zidani obali so globine okoli enega metra. Morje zna biti kar motno, zato previdno. Za motornjak je prostora za bočno parkiranje, pa tudi drugače ni gužve, valov pa tudi ne, čeprav zna po kanalu kar pihat.

Stonski zaliv je zelo znan po velikih gojiščih školjk - kamenicah in mušulah, v prevodu ostrig in klapavic. Ob cesti je veliko stojnic, kjer prodajajo sveže, pa tudi poceni so. Edini problem, če nisi stručko, je - kako pripraviti ostrigo, da se odpre, če jo želiš snesti surovo. Sedaj, ko smo že malo odrasli, pa vemo, da se ostrigo onemogoči tako, da ji prerežeš čvrsto mišico s posebnim nožem. Se pa da tudi z dolgim šilom.
Potem pa kanec olivnega olja, limoninega soka, mogoče malo popra in mljask!

V Malem Stonu bodo pa zdaj menda odprli muzej vina. Baje se ga bo dalo tudi degustirati, imali bodo pa tudi vinsko banko.

Konec aprila je bilo treba po školjke zaviti v Mali Ston, nič hujšega torej. Kupila sva 10 velikih ostrig + 1 bonus od prodajalke in 2 kg klapavic. Prinesli so jih naravnost iz morja. Ostrige se res lepo odpirajo tako, kot je opisano dva prispevka višje, neverjetno oskusne so in meni skoraj najboljše čisto gole, brez dodatkov. Popolnoma sveže, še žive so in zato polne morske vode, kar je za upoštevati pri klapavicah na buzaro, da se ne nabere preveč "juhice", ki razredči odlične sestavine. Tega mi celinci nismo vajeni, pa je treba zato kupiti na tone dobrega kruha za pomakanje. MLJASK INDEED.

Letos smo zavili do Stona in je bilo enkratno. Malo me je skrbelo zaradi plitvin ampak je globina v kanalu precej večja kot navajajo v različnih peljarih. Več ali manj 5m razen na samem začetku pri Brocah. Seveda je sledil sprehod po obzidju, kofe v bifeju Kantun in nabava ostrig in klapavic (pidoćev), ki smo jih pospravili med plovbo do Korčule.

Menda bosta Ston in Mali Ston in stonske soline kandidirale za vpis na UNESCOv seznam kulturne dediščine. Saj je res zanimivo mestece - malo drugačno od tipičnih dalmatinskih mest.

Obzidja je od 5,5 km ostalo 5 km, tistih 500 metrov pa se je porušilo med potresi. Sicer je baje najdaljše obzidje v Evropi, zgrajeno v 14. stoletju, ko je Dubrovačka republika pod sebe dobila Pelješac.

Pa še fajn ostrige imajo!