Tako so se včasih jezili nad pretiranim številom betonskih hotelov v Portorožu. Zdaj je seveda še bolj pozidan, kot na zadnji razglednici iz leta 1976. Je pa vsaj Palace obnovljen, kar štejem v velik plus, čeprav paviljoni prav kazijo obalo, da ne govorimo o nekaterih lokalih...

Ko smo že pri paviljonih, za tistega na 4. razlgednici , ki je lepo pobarvan na rožnato, ne vem kaj je. Mogoče kdo ve?

Nekaj starih razglednic Pirana iz začetka okoli 60. let. Kako prazni so bili privezi in kako malo avtomobilov je bilo...

Na 3. sliki je jadrnica (bivšega) olimpijskega razreda zvezda (star), na prvi sliki desno pa je jadrnica z imenom Špela. Mogoče jo kdo prepozna.

Po jesenskem kosilu na obali sva šla pogledat še ostanke naselja Zlatorog. Na zgornjem so v hišicah skavti iz Umaga, spodaj pa so le še ostanki potke in razpokane betonske plošče na katerih so nekoč stale male, dvoposteljne hišice z umivalnikom. Restavracija je razsuta in bi jo bilo nujno treba podreti, ker je gozdiček drugače zelo lep, obala pa je sploh lepo urejena. Poleti deluje mali lokal, ki ima tudi igrišče za odbojko na mivki.

Samostan Dajla je eden izmed tistih nesrečnih objektov, kjer se prepirajo višji interesi, stavba pa propada. Ne bom politiziral, ker nisem poklican zato, lahko pa napišem, da je kaštel lep primerek neoklasicistične arhitekture iz 19. stoletja. Leta 1835 so ga dobili Benediktinci in ga preuredili v samostan. Po 2. svetovni vojni je bil tu dom za upokojence, v osemdesetih so ga malo preuredili z nagravžnimi dodatki, ki jih lahko vidite na zadnji sliki.

Od začetka devetdesetih je samostan zapuščen, okolica pa je primerna za krajši zimski sprehod, le ob obali se ne da iti, ker nekater hiše segajo do vode in se ne da mimo.

Gledam teh pet kartic, ki so letos dopolnile 50 let in premišljujem, kako se stvari počasi a vztrajno spreminjajo. Tudi stara mesta se... Na prvi pogled je veduta ista, a če pogledamo natančno vidimo spremembe...

Na zadnji sliki, recimo, je največja sprememba marina in hotel na južni strani mesta, ki ga na razglednici še ni.

No, takole, vidim da je Pula pa še nobene slike amfiteatra. +Bonus mucki, ki jih je tam vse polno... Vstopnina v amfiteater je 40Kn, spodaj je še manjši muzej.

Prvi dve črnobeli razglednici sta iz začetka šestdesetih let, tretja slika pa je že iz tega tisočletja... V glavnem, pristanišče je skoraj takšno kot včasih, ceste so seveda asfaltirane, pa zdi se da je več zelenja kot včasih.

Zrasla je tudi mala marina in pa seveda tudi industrija na drugi strani zaliva, ki pa jo veselo ignoriramo. Tako gre to...

Na istoimenskem trgu v Krku stoji Frankopanski Kaštel. Zgrajen je bil med 12. in 15. stoletjem, zdaj pa je lepo obnovljen in odprt za oglede (od 9:30 do 14:30 ure). Suvenirnica je izven sezone zaprta, v kaštelu pa so razstavljeni razni zgodovinski predmeti, od ostankov glagoljaških napisov, do predmetov splošne uporabe iz različnih obdobij. Trenutno je v njem tudi zanimiva razstava starih fotografij Krka.

Vstopnina je 10 kun, za ogled porabimo približno pol ure. Na vrhu je lep razgled na strehe Krka in proti vzhodu na Kvarnerić.

Malo mesto - veliko estetike, zgodovine, kot da bi se sprehajal po malem muzeju ali galeriji.

Senj je zanimiv, ker je drugačen. Ni tako turistično razvit kot nekatera turistična središča, ampak živi eno svojo zgodbo.

V začetku februarja me je firbec popeljal do Senja in povzpela sva se tudi do trdnjave Nehaj na vrhu hribčka. V trdnjavi je muzej, ki ima stalne razstave o senjskih uskokih, o senjskih cerkvah skozi zgodovino in o zgodovini same trdnjave, ki se začenja leta 1558.

Cene vstopnic za muzej so od 7 kun za otroke in študente, do 20 kun za odrasle. Odprt je vsak dan od 10:00 do 18:00, poleti (julij in avgust) pa od 9:00 do 21:00.