V skrajnem zahodnem kraku največjega zaliva na Šćedru je menda fina gostilna - vsaj kakor so mi pravili prijatelji, a žal je nismo mogli preizkusiti, saj so aprila še spali.
Gazda je sicer bil tam, a ko smo se privezali na njegovo bojo in upali, da nas bo prišel vprašat, če bomo kaj pojedli pri njemu, se to ni zgodilo, čeprav se je kar dvakrat peljal mimo nas s svojim čolnom. Še več, celo za bojo nam ni hotel nič zaračunati, ampak nas v celoti zignoriral.
Je bilo pa prekrasno-sami smo bili v zalivu in dobesedno poslušali tišino.
Ščedro je sicer znano po podganah, zato je pametno dobro pregledati čolniček, preden se odpravimo nazaj na barko!