V prelivu med otočkom Kozjak pri otoku sv. Petar postavljajo nove oznake za plitvino oz. nevarnost. Zeleni svetilnik je že postavljen, kardinalno oznako za zahodni rob nevarnega območja pa v sredini septembra še postavljali.

Nočna plovba iz Ilovika proti vzhodu (Pagu recimo) bo tako poenostavljena, ker smo enkrat že ponoči vozili skozi preliv in je na desni strani res zelo plitvo, če pa je še oblačno se pa še nič ne vidi.

Če plujemo s severa je sidrišče med Ilovikom in Sv. Petrom eno izmed prvih postajališč. Odvisno koliko hočemo narediti že prvi dan.

Dobra stran tega sidrišča je ta, da je zaščiten pred vsemi vetrovi, razen dveh ali treh boj na skrajnem severu preliva, do katerih pride maestral in je guncanje lahko zelo neprijetno. Valjanje je neprijetno tudi ob močnem jugu in tramontani, ob močni burji pa je bolje sidrati ali se privezati na bojo pod trdnjavo ob Sv. Petru.

Precej valov zna narediti tudi tok, ki je v prelivu precej močan, predvsem ko se vetrovi menjajo.

Peljari pravijo, da je v prelivu kar 70 do 80 boj, ki so v sezoni vse polne, nabit pa je tudi glavni pomol ob Amicotu, kjer se dobro papa.

Koncesijo ima podjetje Porat Ilovik d.o.o., za meter plovila pa naj bi zaračunali 13 kun

Pa sva bila spet v Amigotu, in spet jedla korektno ribo za dobro ceno. Slow food presežkov seveda ni, ampak vedno je odlično. Inčuni za hladno predjed so povprečni, zato pa je ribja juha (opažen vsaj pauk, škarpoč) odlična. Buzara je bila ena izmed boljših letos, trilje vedno 1A, škarpena v pečici s krompirjem (& čebulo & paradižnikom & vinom) pa vedno dobra. Trije hodi + odprto vino -> 250Kn na osebo ni preveč.

Drugače je na obali Ilovika še Porto, kjer se tudi da dobro jesti, najbolj me je na menuju presenetil Bosanski lonac (vprašanje če je še), a ga nismo nikoli naročili. Se pa spomnim dobrih malih trilj na žaru... Hm, bo spet treba pogledat enkrat.

Tretja je Dalmatinka, kjer so naju pred leti vrgli ven, ko sva naročila ribo v pečici. V smislu: "Vi nečete čekati ovo", čeprav sva imela cel dan časa. Lepo urejeno, odlična lokacija, ampak ob dveh dobrih gostilnah me pač ne vleče več tja. So se morda že poboljšali?

Drugače pa na Iloviku popoldan ni nikoli dolgčas, ko gredo turisti, pride najprej Judita, potem pa še Premuda, če se kaj zalomi pa pač v obratnem vrstnem redu. Če to ni dovolj pa si ogledujemo lovljenje boj.

Aja, kaktus noj pa je izgubil svoj nos (je že odcvetel)....

Lep dan za obisk, je bil pa močan tok in so se okoli boj na zahodni strani kar delali valovčki. Je bila pa zato kristalno čista voda, kar je na žalost že bolj redkost na sidriščih.

Nekje sem prebral, da je Ilovik najbolj urejen otok. Pa se mi zdi da je res... Iz Amigota takole slikal rožice, preden je prišel na mizo naš prijatelj Branko z jadrana (via pečica). Njam njam.

Aja, no, a ni kaktus na ta drugi sliki tak kot en noj?

Ker zdaj poteka gradnja novega pomola, redna linija iz Lošinja na Ilovik ne vozi. Tako ministarstvo financira brezplačno linijo iz zaliva Mrtvaška na Ilovik. Zato ne kličite taksija, itak se ne bo javil.

Do Mrtvaške pridemo z avtom mimo Lošinjske nakupovalno-industrijske cone (pri drugem lošinjskem semaforju levo gor), mimo smetišča (fotka 3) in po vrhu Lošinja vse do konca otoka.
Vmes se lahko ustavimo na Sv. Ivanu, si ogledamo kapelico in lep razgled na Orjule, Rovensko, Veli Lošinj in če je vidljivost dobra tudi Rab, Pag in Velebit.
Če imamo malo viška energije, se lahko spustimo v Krivico in Balvanido (hoje je za slabe pol ure).

Ob cesti kopljejo za nov vodovod za na Ilovik, tako da je ob cesti razkopano do zadnje hiše, preden se cesta začne spuščati proti Mrtvaški.

Tam je kamnit pomol in še dobro, da ima barka, ki vozi linijo plitek ugrez na premcu, ker ob pomolu niso nič poglobili in ob povratku smo malo zaorali.

Urnik voženj je vsak dan malo drugačen, zato sem ga kar slikal, ker se mi ga ni dalo prepisovati.

Včeraj 23. junija je bil mesec najbližje zemlji, tako da je bil 19% večji kot je taktrat, ko je najbolj oddaljen. Mi smo ga opazovali med plovbo po dobri večerji v Amicotu. Za boljše slike bi morali imeti kakšno stojalo, ampak na čolnu je to tako ali tako bolj nemogoč podvig.

Slikano iz Ilovika proti Silbi & Olibu in potem mimo Orjul.

Na Iloviku širijo stari pomol in mu dodajajo 45 metrov novega, ki gleda proti jugu.

Stari pomol bo razširjen z 2,6 na 6 metrov, tako da bodo domačini lažje prišli do ladje s svojimi traktorji in motokultivatorji, kar je tudi glavni namen investicije. Domačinov je menda okoli 70, od tega 6 šoloobveznih otrok, ki jih, združene v en razred, uči ena profesorica. To mora biti prava umetnost :)

Redna linija bo pristajala na zunanjem delu novega pomola, z notranje pa bo lahko na bok privezanih nekaj bark. Dve do tri največ.

Muringi bodo postavljeni enako kot do sedaj, se pravi z notranje strani, le da bo bolj prijetno, ker bo novi pomol malo ustavljal valove.
Na zunanji strani starega pomola, bodo barke lahko vezane na bok in se jim ne bo treba več umikati, ko bo prišla redna linija.

Ob severnem mandraču (pred cerkvijo), so naredili tudi trajektno pristanišče, čeprav je tam precej plitko in ne bo uporabno, če ne bodo poglobili. Če bodo, lahko pričakujemo stare, neregistrirane fičote, bolhce in katrce tudi na Iloviku.

Hiša na Orjulah je privat in ne kaže da bi imela kaj veze z nudističnim naseljem izpred 40 let. Vse skupaj je zapuščeno in zasvinjano. Zgleda da nekdo vozi ovce na pašo, ostali pa svinjarijo... Če temu obrnemo hrbet je vseeno lepo, a bi vseeno priporočal kakšno čistilno akcijo. Pri pomolu se da parkirat z gumenjakom, lahko vzdignemo motor in se zavlečemo v notranjost malega mandrača.

Preliv med Velimi in Malimi Orjulami je krasen postanek za skok v lepo turkizno vodo in za malo "potavhat".

Sam preliv je dokaj plitek, gumenjaki in večina motornih čolnov lahko pride skozi, jadrnice pa naj raje ne probavajo. Naš globinomer se je ustavil pri 1,4 metra, je pa ponavadi tudi kar močan tok, tudi do 2 vozla.

Da je tu lepo so zavohali tudi premožnejši in si priredili svojo zabavo (glej video).

Sicer so pa nedaleč od tu našli Apoksiomena, grškega atleta iz brona naravne velikosti. Našel ga je nek Nizozemec med potapljanjem in nekaj let menda ni nikomur povedal zanj, potem pa je le javil oblastem in so ga potegnili ven. V maju letos smo si ga lahko pogledali tudi v Ljubljani.